Blog — Philo Li

Kako sestaviti Rubikovo kocko brez pomnjenja formul: Razumljivo tudi za osnovnošolce

Sat, 09 May 2026 12:00:00 GMT

Morda ste novinec pri Rubikovi kocki in je še nikoli niste uspeli sestaviti do konca.

Večina "vadnic", ki jih najdete, vam le podaja kopico čudnih formul in pravi: "Najprej naredi to, nato ono, in kocka bo sestavljena." A ko to storite, še vedno ne razumete, zakaj deluje.

Ta članek bo vaše rešilo. Naučili se boste sestaviti Rubikovo kocko od začetka, brez pomnjenja kakršnih koli formul. Spoznali boste njen izvor in razumeli, kako deluje. Vodil vas bom korak za korakom, od teorije do prakse, da boste v celoti sestavili kocko in vas naučil, kako opazovati.

Morda bo to prvič, da boste sami uspešno sestavili celotno Rubikovo kocko.

Rojstvo Rubikove kocke

Zakaj je Rubikova kocka tako privlačna? Najprej si poglejmo, kako je nastala.

Leta 1974 je madžarski profesor arhitekture Ernő Rubik, da bi svojim študentom pokazal, kako se deli lahko premikajo neodvisno, ne da bi uničili celotno strukturo, izdelal prvi prototip iz lesa. Šest stranic je pobarval z različnimi barvami in tako se je rodila Rubikova kocka.

Osupljivo število kombinacij

Rubikova kocka 3x3 ima 8 vogalnih kosov, 12 robnih kosov in 6 sredinskih kosov, skupaj 26 vidnih kosov. Vendar se dejansko lahko premika le 20 kosov, razen šestih sredinskih kosov.

Koliko pa je vseh možnih stanj? 4.3 × 10¹⁹.

Kaj to pomeni? To število stanj je večje od števila zrnc peska na Zemlji. Če bi vsako sekundo poskusili milijardo stanj, bi potrebovali več kot 1300 let, da bi jih prešli vse. Če bi vsako stanje zapisali na list papirja in jih zložili enega na drugega, bi bila debelina enaka 14.000 povratnim potovanjem od Zemlje do Sonca.

Majhna Rubikova kocka 3x3 je resnično osupljiva. Zaradi svojega inovativnega in zabavnega igranja, neskončnih variacij in neizmernega šarma je ob izidu eksplodirala na trgu in privabila množico navdušencev. Hitro so se razvila tekmovanja v sestavljanju kocke, različni načini igranja (hitrostno sestavljanje Speedsolving, sestavljanje z zavezanimi očmi Blindfolded, enoročno One-Handed, z nogami With Feet), različne metode reševanja (metoda po plasteh Layer by Layer, metoda najprej vogali Corners First, CFOP, Roux mostovna metoda, Petrus, ZZ) in celo različne oblike kocke (od 2x2 do 7x7, piramida Pyraminx, poševna Skewb, Megaminx) so se pojavljale ena za drugo.

Čar kocke je tako velik, da so matematiki desetletja preučevali matematiko, ki se skriva v njej, in iskali "Božje število". Astronavti so jo vzeli s seboj v vesolje, moški in ženske vseh starosti pa so se izkazali na različnih tekmovanjih. Vendar je v primerjavi z njenim šarmom število igralcev še vedno razmeroma majhno. Zato želim s tem člankom vse naučiti reševanja kocke in uživanja v zabavi, ki jo prinaša ta miselna igra.

Past formul

Večina rešitev na trgu zahteva, da si igralci zapomnijo veliko formul, kar je za začetnike zelo odbijajoče. Še preden okusijo veselje ob sestavljanju kocke, jih ustavijo formule. Znana metoda CFOP ima več kot 100 formul, začetniki pa si jih morajo zapomniti na desetine.

Zato bi vam danes rad predstavil metodo, s katero lahko uživate v reševanju kocke, ne da bi si zapomnili formule. Omogočila vam bo, da kocko sestavite le z opazovanjem in razumevanjem.

Matematično orožje: Teorija grup

Vprašanje: Kako sestaviti Rubikovo kocko, ne da bi si zapomnili eno samo formulo?

Tukaj bomo priklicali naše matematično orožje: teorijo grup. Ni problema, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti z matematiko.

Kakšna je torej povezava med Rubikovo kocko in teorijo grup? Rubikova kocka je v bistvu grupa. Vsak obrat na kocki je permutacijska operacija. Ta operacija ima več značilnosti: lahko se kombinira, lahko se obrne, vendar ni komutativna.

Množenje, ki smo se ga učili v osnovni šoli, je komutativna operacija, kjer je rezultat A × B enak rezultatu B × A. Vendar pa v grupi Rubikove kocke A in B nista enakovitena po zamenjavi; najprej R in nato U je popolnoma drugačna operacija kot najprej U in nato R. Torej, če razumemo grupe, razumemo Rubikovo kocko. In igranje z Rubikovo kocko nam pomaga razumeti grupe.

Čestitamo, naučili ste se razlike med Abelovo grupo (množenje in seštevanje sta Abelovi grupi) in ne-Abelovo grupo (grupa Rubikove kocke).

(Opomba: Standardne operacije na Rubikovi kocki so običajno označene s črkami. R pomeni vrtenje desne plasti v smeri urinega kazalca za 90 stopinj, U pomeni vrtenje zgornje plasti v smeri urinega kazalca za 90 stopinj, R' je vrtenje v nasprotni smeri urinega kazalca za 90 stopinj, M' je premik srednje plasti navzgor, M pa navzdol.)

Kako se kocka vrti, si lahko ogledate in se naučite neposredno v spletni animaciji Rubikove kocke v prilogi.

Teoretični del: Srce reševanja brez formul: Komutator

Da bi sestavili Rubikovo kocko, moramo doseči stanje, kjer prilagodimo položaj nekaterih kosov, ne da bi spremenili položaj drugih.

V matematiki se ta operacija imenuje komutator in se zapiše kot A B A⁻¹ B⁻¹.

A⁻¹ je inverzna operacija A.

Uporabimo lahko zelo vsakdanjo prispodobo – dvigalo. Predpostavimo, da želite osebo poslati iz 1. v 3. nadstropje:

A: Oseba vstopi v dvigalo.
B: Dvigalo se dvigne v 3. nadstropje.
A⁻¹: Oseba izstopi iz dvigala.
B⁻¹: Dvigalo se vrne v 1. nadstropje.

Rezultat: Dvigalo se je vrnilo na izhodiščno mesto, oseba pa se je premaknila iz 1. v 3. nadstropje. Ključno je, da ko se dvigalo vrne, osebe ni več v njem – okolje je torej obnovljeno, cilj pa je spremenil položaj.

Na primer, pri Rubikovi kocki R in R⁻¹ ustrezata vrtenju desne plasti za 90 stopinj v smeri urinega kazalca, v tretjem koraku pa se spet obrne za 90 stopinj v nasprotni smeri urinega kazalca.

Ta inverzna operacija A⁻¹ B⁻¹ lahko obnovi okolje, ki je bilo premešano z operacijo A B, in tako doseže zamenjavo samo določenih kosov, ne da bi vplivala na okolje.

Zakaj pa ne A A⁻¹ B B⁻¹? V tem primeru bi se vsak premik neposredno izničil in kosov ne bi bilo mogoče zamenjati. Takoj po operaciji A bi sledila inverzna operacija A⁻¹, kar bi skupaj pomenilo, da ni bilo storjenega nič (npr. zgornja plast se obrne za 90 stopinj v nasprotni smeri urinega kazalca, nato pa takoj za 90 stopinj v smeri urinega kazalca). Zato mora biti A B A⁻¹ B⁻¹, da pride do zamenjave.

To je najosnovnejša zamenjava, in najbolj priročen "atomski" gib na Rubikovi kocki je: R U R' U'.

Lahko se kombinira v dolge sekvence in doseže različne permutacijske učinke, na primer: (R U R' U') (R U R' U') (R U R').

To je pravzaprav vir formul. Zakaj sploh obstajajo formule? So kombinacija serije najosnovnejših permutacijskih operacij, združenih v sekvence. Izvajanje teh sekvenc vam omogoča hitro doseganje specifičnih rezultatov, kot je sestavljanje določenega roba ali vogala. Različne sekvence se lahko uporabljajo skupaj, kar nas vodi do končnega sestavljanja kocke.

Ko razumemo načelo, lahko celo ustvarimo lastne formule. (Kako ustvariti lastne formule za Rubikovo kocko, bo podrobno razloženo v naslednjem članku.)

Torej, če želimo sestaviti Rubikovo kocko, ne da bi si zapomnili eno samo formulo, se moramo naučiti le osnovnega permutacijskega razmišljanja. To znanje lahko nato uporabimo v katerikoli drugi situaciji. Najbolj osnovna permutacijska operacija bo zamenjala položaj treh vogalnih kosov ali treh robnih kosov.

Kako izvajati zamenjave na Rubikovi kocki

Kot je bilo že omenjeno, je najbolj priročen "atomski" zamenjalni gib na Rubikovi kocki: R U R' U'. Če ta gib resnično razumete, boste takoj lahko sestavili prvi dve plasti kocke.

Ta gib pravzaprav pomeni: Odmakni (desno plast), vstavi (ciljni kos), vrni (desno plast) na mesto, vrni (zgornjo plast) na mesto.

Tako smo dosegli, da smo levi sprednji vogalni kos in sredinski robni kos vstavili v spodnji desni vogal.

Ta gib se lahko nenehno spreminja v U R U' R' ali F R F' R' in tako naprej, v katerikoli položaj, obstajajo celo sredinske plasti M U M' U' ali celo U2 R U2 R'.

Na začetku je kocka najbolj premešana, zato lahko z uporabo številnih takšnih osnovnih permutacij najprej sestavimo eno stranico ali drug del, da zmanjšamo stopnjo premešanosti.

Poleg tega, ker je stanje zelo premešano, se lahko zadnji gib U' v R U R' U', ki obnavlja okolje, včasih izpusti in takoj nadaljuje z naslednjim gibom. To se poenostavi na: Odmakni, vstavi, vrni na mesto.

Odmakni, vstavi, vrni na mesto.

To je ključni gib, čestitamo, razumete, kako igrati z Rubikovo kocko!

Toda v kasnejših fazah bomo potrebovali daljše permutacijske korake, da bomo lahko zamenjali določene kocke, ne da bi popolnoma uničili že sestavljeno stanje.

Vzemimo za primer R U' L' U R' U' L U. Ta gib lahko zamenja samo tri vogalne kocke, ne da bi vplival na ostale. Razdeljeno na logiko komutatorja:

A   = R U'   （Kocko premaknemo ven）
B   = L'     （Leva plast se premakne）
A⁻¹ = U R'   （Obnovi operacijo A）
B⁻¹ = U' L U（Obnovi operacijo B, z nastavitvijo）

Učinek: Levi spodnji vogalni kos ostane na mestu, ostali trije vogalni kosi se zamenjajo.

To je verjetno edina formula, ki jo boste morali razumeti v tem članku. Naučili se bomo, kako jo uporabljati v praksi, in jo bomo razumeli med izvajanjem, ne da bi se je morali naučiti na pamet.

Praktični del: Sestavljanje od začetka

Končno smo prišli do glavnega dela tega članka, kjer vas bom korak za korakom vodil do popolnega sestavljanja Rubikove kocke, in to samo z opazovanjem in razumevanjem, od samega začetka.

Potrebne priprave:

Rubikova kocka
In malo potrpežljivosti (ker se osredotočamo predvsem na opazovanje in razumevanje)

Najprej predpostavimo, da že imate Rubikovo kocko. Premešali jo bomo po mednarodnem standardu (F' D2 F' U F' U2 F' L R F U2 F2 D' R L D L B R D'), nato pa jo bomo skupaj sestavili.

Lahko pa jo igrate tudi na spletu, s klikom na to povezavo boste videli že premešano kocko: 3D Rubikova kocka — Philo Li

Pri sestavljanju se bomo oprli na izjemno elegantno Rouxovo metodo mostov. Ta metoda se razlikuje od sestavljanja po plasteh, saj najprej sestavimo 1x2x3 bloke na levi in desni strani, imenovane levi in desni most, nato pa zgornjo plast in preostale položaje.

Metoda mostov je zelo svobodna in prilagodljiva, poleg tega pa zahteva manj korakov kot mnoge znane metode in relativno malo formul za pomnjenje, saj temelji predvsem na logiki komutatorjev. V tem okviru se bomo naučili, kako sestaviti Rubikovo kocko, ne da bi si zapomnili eno samo formulo.

Prvi korak: Fiksiranje položaja za opazovanje

Položaj za opazovanje pri metodi mostov je fiksen; med sestavljanjem kocke nam je ni treba pogosto obračati, temveč ohranjamo enak kot za razmišljanje in sestavljanje. S tem fiksnim pogledom lahko zelo enostavno vidimo nekatere vogalne in robne kocke ter vemo, kam sodijo.

To je naš referenčni kot:

Spredaj (obrnjeno proti vam): Zelena stran
Levo: Rdeča
Desno: Oranžna
Zgoraj: Rumena
Spodaj: Bela
Zadaj: Modra

Drugi korak: Sestavljanje levih in desnih mostov

Vrstni red sestavljanja levega mostu:

Najprej namestite belo-rdeč robni kos (levi spodnji steber).
Nato namestite zadnji modro-rdeč robni kos.
Nazadnje namestite dva sprednja rdeča vogalna kosa.

Shema dokončanega levega mostu:

Ta postopek ne zahteva nobenih formul; zadostujeta opazovanje in razumevanje. Z vajo boste postali vse spretnejši.

F' L: Z opazovanjem poiščite rdeče-bel robni kos, ga namestite na svoje mesto, tako da je bela stran obrnjena navzdol, rdeča pa na levo.

M2 F2 U2 B: Namestite modro-rdeč robni in vogalni kos.

U2 B U R' U2 F': Poiščite položaja zadnjih dveh kock levega mostu in jih poskusite namestiti. Tako boste dobili popoln levi most.

Desni most se sestavi na enak način, le da rdečo zamenjate z oranžno in ponovite zgornje korake. Vendar pazite, da ne premešate že sestavljenega levega mostu. Če potrebujete prostor, lahko levi most najprej premaknete na stran, da operacije na desni ne vplivajo nanj, in ga po končanih premikih na desni vrnete na svoje mesto.

Sredina desnega mostu: U' M U' R2

Prvi kos desnega mostu: U' M' U2 R' U R

Sestavili smo zadnji modul desnega mostu in ga želimo vstaviti na svoje mesto, zato najprej odmaknemo levi most (F'), sprostimo prostor, nato premaknemo modul (U) in nazadnje hkrati namestimo levi in desni most.

To je stanje, ko sta oba mostova dokončana. Pomembno je le, da so mostovi oblikovani, ostalih barvnih kosov se za zdaj ne obremenjujemo.

Tretji korak: Sestavljanje vogalnih kosov zgornje plasti

Ko ste sestavili leva in desna mostova, bomo zdaj začeli sestavljati preostale štiri vogalne kocke. Tukaj bomo uporabili tri cikle vogalnih kock, ki omogočajo, da se tri kocke zamenjajo v položajih od A do B, B do C in C nazaj do A.

Trije cikli vogalnih kosov

Formula 1

R U' L' U R' U' L U

Levi spodnji vogalni kos ostane na mestu
Ostali trije vogalni kosi se zamenjajo v smeri **nasprotni smeri urinega kazalca**
Vendar se njihove notranje barve obrnejo v **smeri urinega kazalca**

Formula 2 (zrcalna različica)

L' U R U' L U R' U'

Desni spodnji vogalni kos ostane na mestu
Ostali trije vogalni kosi se zamenjajo v smeri **urinega kazalca**
Vendar se njihove notranje barve obrnejo v **nasprotni smeri urinega kazalca**

Smeri vogalnih kosov, s katerimi se boste srečali, so štiri vrste: 0, 1, 2 ali 4 pravilno orientirani vogali.

4 pravilni vogali: Sestavljeno stanje
1 pravilen vogal (oblika ribe): Enostavno ponovite tri cikle ali zrcalno različico in bo sestavljeno.
0 / 2 pravilna vogala: Najprej premaknite napačen vogal v položaj, ki ga trije cikli ne bodo prizadeli (levi spodnji vogal), izvedite en tri cikel in dobili boste 1 pravilen vogal, s čimer se vrnete na prejšnjo situacijo.

Včasih je treba osnovno različico treh ciklov izvesti dvakrat, da se kocka sestavi, medtem ko zrcalna različica treh ciklov potrebuje le eno izvedbo za popolno sestavljanje. Za začetnike je dovolj, da najprej obvladajo osnovno različico, se osredotočijo na opazovanje in razumevanje, nato pa bodo lahko vse skupaj povezali. Ta tri cikel z rumenim obrnjenim navzgor je tudi znana klasična formula – formula leve in desne ribice, zato si lahko predstavljate obliko ribice.

Te formule si tudi ni treba zapomniti; opazujte, kako se premikata dve zeleni kocki, in po nekaj poskusih jo boste že obvladali. Bistvo je v zamenjavi treh vogalnih kosov zgornje plasti.

Ko smo sestavili leva in desna mostova, smo ugotovili, da sta na vrhu dve rumeni barvi. Zato smo levi spodnji vogal zamenjali z ne-rumenim in izvedli eno operacijo treh ciklov vogalnih kosov. Nato smo izvedli še 2 tri cikle ali eno zrcalno različico treh ciklov, da smo dosegli, da so vsi štirje vogali zgornje plasti rumeni, obrnjeni navzgor.

Štirje rumeni vogali so sestavljeni!

Prilagoditev položaja (poravnava stranskih barv)

Ko so vsi štirje vogalni kosi z rumeno stranjo obrnjeni navzgor, je treba poravnati še barve na njihovih straneh, da se vogalni kosi dokončno namestijo na svoje mesto.

Takrat uporabite variacijo J-perm: R U2 R' U' R U2 L' U R' U' L

Logiko te formule lahko razčlenimo na "premik parov + logična zamenjava":

Prva polovica R U2 R' U' R: Premakne par v varno cono za začasno shranjevanje, da se sprosti prostor.
Druga polovica U2 L' U R' U' L: Uporablja logiko treh ciklov za natančno zamenjavo dveh vogalnih kosov.

Učinek: Dva desna vogalna kosa zamenjata položaj, rumena stran pa ostane obrnjena navzgor, medtem ko ostali vogalni kosi ostanejo nespremenjeni.

To je enako, kot bi lahko zamenjali položaja katerihkoli dveh sosednjih vogalnih kosov (z U prilagodite, katera dva vogalna kosa sta na desni). Z nekajkratno ponovitvijo zamenjav se bodo vsi štirje vogalni kosi popolnoma poravnali in namestili na svoje mesto.

Te formule si tudi ni treba zapomniti; opazujte, kako se premikata dve zeleni kocki, in po nekaj poskusih jo boste že obvladali. Bistvo je v zamenjavi dveh desnih vogalnih kosov zgornje plasti, medtem ko rumena stran ostaja obrnjena navzgor.

Četrti korak: Sestavljanje zadnjih šestih robnih kosov (LSE, Last Six Edges)

Tukaj najprej poravnajte sredinske kocke, tako da je rumena na vrhu, bela na dnu, nato pa prilagodite robne kocke.

Ostalo je le še 6 robnih kosov. Ta korak uporablja le dve operaciji, M in U, in je zelo intuitiven.

4a: Prilagoditev orientacije (EO, Edge Orientation)

Metoda presoje: Preverite, ali je bela/rumena nalepka na robnem kosu obrnjena navzgor ali navzdol.

Navzgor / Navzdol = Pravilno orientiran robnik ✓
Na stran = Napačno orientiran robnik ✗

Metoda prilagoditve: Uporabite M U M' ali M' U M za obračanje napačno orientiranih robnikov.

Intuitivno razumevanje: M obrne sredinski robni kos navzgor, U prilagodi položaj, M' pa ga spet obrne nazaj.

Ponovite nekajkrat, dokler niso vsi beli/rumeni robni kosi obrnjeni navzgor ali navzdol.

Pravilno orientirane robnike lahko imenujemo "dobri robniki", napačno orientirane pa "slabi robniki".

Kot je poudarjeno na sliki, so trije robniki na zgornji plasti "slabi robniki", saj niso niti rumeni niti beli.

Nasveti za prilagoditev: Srečali se boste le s štirimi vrstami situacij z napačno orientiranimi robniki:

0 napačno orientiranih robnikov: Sestavljeno stanje
Ne 0 in ne 4 napačno orientirani robniki: Z M' U M spremenite število napačno orientiranih robnikov, povečajte ga na 4.
4 napačno orientirani robniki (2 zgoraj, 2 spodaj): Z M' U2 M zamenjajte zgornje in spodnje robnike, kar bo pripeljalo do situacije 3 zgoraj in 1 spodaj.
4 napačno orientirani robniki (3 zgoraj, 1 spodaj): Trije napačno orientirani robniki na zgornji plasti bodo tvorili puščico. Zgornjo plast zavrtite tako, da puščica kaže na tisti napačno orientiran robnik na spodnji plasti, nato izvedite M' U M. Vsi štirje napačno orientirani robniki se bodo izničili in postali pravilno orientirani.

Če se puščica ne pojavi, večkrat poskusite M' U M; vedno se bo sestavila. Ko boste napredovali, lahko počasi iščete vzorce.

4b: Sestavljanje levih in desnih robnikov (rdeči in oranžni)

Poiščite rdeče-rumen in oranžno-rumen robnik (cilj je, da se vrneta na levi in desni rob) in ju z uporabo treh ciklov robnikov premaknite na pravilni položaj.

Nasvet:

Rdeče-rumen (ali oranžno-rumen) robnik premaknite nad sredinsko plast in ga s pomočjo zamenjave zgornjih in spodnjih robnikov potopite na dno (M' U2 M).
Drugi oranžno-rumen (ali rdeče-rumen) robnik potopite na nasprotno stran.
Zavrtite zgornjo plast tako, da se rdeča stranica pojavi nasproti potopljenega rdeče-rumenega robnika.
Sredinsko plast obrnite za pol kroga M2, nato pa z opazovanjem zgornje plasti namestite U.

4c: Reševanje zadnjih štirih robnikov (modri in zeleni)

Nasveti:

Nenehno uporabljajte tri cikle robnikov za zamenjavo zgornjih in spodnjih robnikov: M' U2 M, zadnji korak pa je namestitev z opazovanjem U2.
Hitri trik: Belo-zelen (ali belo-moder) robnik postavite nad ciljni položaj, zamenjajte zgornje in spodnje robnike, in belo-zelen (belo-moder) robnik bo na svojem mestu.

Obstajajo samo tri možnosti:

Že pravilno → Končano!
Potrebno M2 → Izvedite M2 enkrat
Potrebna zamenjava → M' U2 M U2 ali M U2 M' U2

Logiko treh ciklov robnikov lahko poenostavimo: M' pomeni, da sredinska plast pride navzgor, U2 zgornja plast se obrne za pol kroga, M sredinska plast se vrne, U2 zgornja plast se vrne.

Končano!

Povzetek

Ni vam treba na pamet učiti formul, temveč le logiko komutatorjev "odpri – izvedi operacijo – zapri". Ugotovili boste, da je ta postopek veliko bolj zabaven kot učenje formul, in ne boste se bali, da bi ga pozabili, saj ga lahko kadarkoli sami izpeljete.

Enak pristop lahko reši katero koli Rubikovo kocko, vključno z vsemi vrstami nenavadnih oblik.

Če pa želite tekmovati v hitrostnem sestavljanju, vas čaka pot neskončnega trdega dela. Za začetnike pa ne bi smelo biti problem doseči čas pod 90 sekund z malo vaje.

Obstaja na tisoče načinov za reševanje kocke; poglejte, ali lahko najdete bolj elegantno ali priročnejšo metodo.

Svet Rubikove kocke ponuja neskončno zabave. Želim vam veliko užitkov!

Priloga 1: Zapiski k tej metodi reševanja Rubikove kocke (Rubikova mantra)

Sestavljanje levih in desnih mostov: Z opazovanjem in intuicijo
- Nasvet: Ko boste zelo spretni pri opazovanju in predvidevanju, lahko glede na specifično stanje kocke prednostno sestavljate druge module ali pa hkrati gradite oba mostova, kar omogoča manj premikov in je zelo svobodno.
Sestavljanje orientacije zgornjih štirih vogalnih kosov: štiri rumene strani navzgor
- Trije cikli vogalnih kosov zgornje plasti: R U' L' U R' U' L U (levi spodnji vogalni kos ostane na mestu, notranje barve ostalih treh vogalnih kosov se obrnejo v smeri urinega kazalca)
- Zrcalna različica treh ciklov vogalnih kosov zgornje plasti: L' U R U' L U R' U' (desni spodnji vogalni kos ostane na mestu, notranje barve ostalih treh vogalnih kosov se obrnejo v nasprotni smeri urinega kazalca)
Sestavljanje stranskih ploskev zgornjih štirih vogalnih kosov
- Fina nastavitev položaja vogalnih kosov zgornje plasti: R U2 R' U' R U2 L' U R' U' L (ohranite vse štiri vogalne kose z rumeno stranjo navzgor in zamenjajte položaja dveh vogalnih kosov na desni strani)
Spreminjanje orientacije robnikov, da so beli ali rumeni obrnjeni navzgor/navzdol
- Najprej poravnajte sredinske kocke, tako da je rumena na vrhu in bela na dnu, nato prilagodite robnike.
- Z M' U M spremenite število napačno orientiranih robnikov, ustvarite puščico, jo usmerite proti napačno orientiranemu robniku, izvedite M' U M enkrat, in vsi štirje napačno orientirani robniki se bodo izničili in namestili na svoje mesto.
Sestavljanje robnikov na levi in desni strani (rdeči in oranžni)
- Najprej rdeče-rumen (ali oranžno-rumen) robnik s pomočjo zamenjave zgornjih in spodnjih robnikov potopite na dno (M' U2 M).
Sestavljanje preostalih robnikov (modri in zeleni)
- Nenehno uporabljajte tri cikle robnikov za zamenjavo zgornjih in spodnjih robnikov: M' U2 M, zadnji korak pa je namestitev z opazovanjem U2.

Zgornjih formul si sploh ni treba zapomniti; dodane so le v dodatek za lažje iskanje. V resnici, ko se sami lotite reševanja, boste z nekaj ponovitvami in opazovanjem, kako se premikajo posamezne kocke, hitro razumeli in se navadili. Ključno je le zamenjati tri kotne kocke zgornje plasti.

Priloga 2: Uporabne spletne strani in orodja

Za vas sem ustvaril tudi 3D Rubikovo kocko za spletno igranje, ki jo lahko poljubno obračate, premešate in sestavite po določenih formulah. Vsak korak je prikazan z lepo animacijo!

3D Rubikova kocka — Philo Li

Formula za premešanje, uporabljena v tej vadnici: F' D2 F' U F' U2 F' L R F U2 F2 D' R L D L B R D'

Koraki za sestavljanje levih in desnih mostov v tej vadnici: F'LM2F2U2BUR'U2F'UFR'F'U2MR'URUM'UR'U2RUF'UFU'M'UF'UF

S klikom na to povezavo boste videli že premešano kocko: 3D Rubikova kocka — Philo Li

Merilnik časa za Rubikovo kocko, ki ga uporabljajo svetovni prvaki: csTimer - Professional Rubik's Cube Speedsolving / Training Timer

12 odličnih knjig: seznam visoko ocenjenih branj iz leta 2025

Fri, 24 Apr 2026 12:00:00 GMT

Lani sem prebral 47 knjig. Zaradi različnih razlogov je bilo lansko leto zame izjemno, izjemno naporno, zato mi ni uspelo doseči cilja 100 knjig, kot leta 2024. Kljub temu sem prebral kar nekaj izjemnih del. Prebrana dela so zajemala različna področja, kot so pisanje, umetnost, psihologija, družbene vede, finance in osebna rast. Med njimi je bilo kar nekaj takšnih, ki so mi po branju ostala globoko v spominu, zato sem jih zbral in jih priporočam. Odličnih in branja vrednih del je bilo res veliko, a da seznam priporočil ne bi bil predolg, sem izbral le 12 tistih, ki sem jim dodelil štiri ali celo pet zvezdic.

Priloženi komentarji so bili zapisani sproti, ko sem knjige prebral. Sprva sem jih nameraval preurediti za ta članek, vendar sem ugotovil, da so prvotne ocene tako iskrene, zanimive in 'surove', da sem jih raje ohranil.

Morda so mi razširile obzorja in izboljšale razumevanje, morda so mi prinesle kopico dragocenega znanja, morda so se me globoko dotaknile in me napolnile z veseljem ali žalostjo. Mnoga od teh del bom v prihodnosti prebral še večkrat. To kaže na njihovo težo v mojem srcu in na vrednost tega seznama priporočenih knjig.

1 - George Soros: A Life in Full - Peter L.W. Osnos (ur.) (5 zvezdic | 2025-01-28)

Izvirni naslov: George Soros: A Life in Full: His Business, Life, and Influence - Peter L.W. Osnos

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki jih zanima George Soros osebno ali biografije finančnikov.
Tistim, ki želijo razumeti, kako se prepletajo življenja investitorja, filantropa in javnega intelektualca.
Tistim, ki radi berejo bogato napisana, izjemna nefiktivna dela o osebnostih.

Moji vtisi po branju

SURVIVOR, BILLIONAIRE, SPECULATOR, PHILANTHROPIST, PHILOSOPHER, POLITICAL ACTIVIST, NEMESIS OF THE FAR RIGHT, GLOBAL CITIZEN. Preživeli, milijarder, špekulant, filantrop, filozof, politični aktivist, sovražnik skrajne desnice, globalni državljan.
Knjiga je izjemno dobro napisana in celovito predstavi vse plati Soroseve osebnosti: njegove osebne izkušnje, rojstvo in razvoj njegovih idej, podrobnosti o njegovem življenjskem slogu in še marsikaj, česar drugje ne boste našli. Po branju me je Soros še bolj pritegnil. Menda jo je pisalo pet različnih avtorjev; meni je bil verjetno najbolj všeč slog prvega.
Kasneje je razvil filantropsko dejavnost, s podružnicami po vsem svetu, ki so delovale skoraj kot ambasade. Avtor ga primerja s cesarjem, in to s tistim razsvetljenim. Na svojem posestvu je redno prirejal dogodke, kamor je vabil izjemne osebnosti z različnih področij – predvsem zanimive ljudi, ki so se tam pogovarjali in izmenjevali zanimive ideje. Resnično renesančno! Takšno življenje si želim. Ni šlo za razkazovanje bogastva slavnih, ampak so se tam resnično spletle zanimive povezave, saj je vsak poskušal pokazati svojo zanimivo plat.
Skratka, zelo dober človek, z izjemno polnim in zanimivim življenjem. Če bi mi uspelo živeti kot Soros, bi se počutil izjemno izpolnjenega in srečnega. Želel si je ustvariti vpliv po vsem svetu, in mislim, da je to deloma posledica občutka osamljenosti – močan vpliv lahko razblini osamljenost.

2 - Write a Must-Read - A.J. Harper (5 zvezdic | 2025-03-10)

Izvirni naslov: Write a Must-Read: Craft a Book That Changes Lives―Including Your Own - A.J. Harper

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki želijo pisati nefiktivna dela, rokopise ali dolge članke.
Tistim, ki želijo resneje razumeti bralce, pozicioniranje in strukturo pisanja.
Tistim, ki se ne zadovoljujejo zgolj s "končati pisanje", ampak želijo ustvariti resnično dragoceno delo.

Moji vtisi po branju

Precej posebna knjiga, ki vas uči, kako napisati izjemno knjigo, vredno ponovnega branja za mnoge. Vsebuje veliko zelo praktičnih in usmerjevalnih nasvetov, vključno s skicami, kako se spopasti s pisateljskimi težavami ter kako najti in določiti ciljno skupino bralcev.
Takšna knjiga zagotovo ne sme biti samohvala, temveč mora služiti bralcu. Treba je skrbeti za bralca, ga imeti rad, od prvega do zadnjega poglavja mu biti vedno na voljo in z njim. Le tako se bo bralec počutil nenehno spremljanega in bo bral naprej. Ko bralec prebere takšno knjigo, ni več ista oseba, kot je bil pred branjem – to je knjiga, ki ti lahko spremeni življenje. Za dokončanje takšne knjige je zagotovo potrebno ogromno truda in srca ter vsaj nekaj let, z večkratnim urejanjem in popravljanjem.
Skratka, ta knjiga je vrhunsko delo, tako po praktičnosti, iskrenosti kot po idejah. Je obvezno branje za vsakega pisca.

3 - The Creative Act: A Way of Being - Rick Rubin (5 zvezdic | 2025-04-07)

Izvirni naslov: The Creative Act: A Way of Being - Rick Rubin

Komu je knjiga namenjena

Umetnikom, piscem, glasbenikom in vsem resnim ustvarjalcem.
Tistim, ki jih zanimajo ustvarjalnost, intuicija, estetika in ustvarjalno stanje.
Tistim, ki so v obdobju zmede, stagnacije in želijo ponovno razumeti "zakaj ustvarjajo".

Moji vtisi po branju

Moja izkušnja branja je bila resnično odlična. Želel sem si podčrtati vsak stavek, saj je vsak primeren za moto. Med branjem sem bil vsako sekundo popolnoma potopljen vanjo in verjamem, da bo vsak umetnik, vsak resen ustvarjalec, to knjigo zelo cenil. To je redka knjiga, ki pojasnjuje, zakaj umetniki sploh ustvarjajo – in to na zelo visoki, idejni ravni, s čudežnimi učinki le na vrhunske umetnike. Drugi, ki ne ustvarjajo, jo morda ne bodo našli za zanimivo, a jaz je nisem hotel prebrati prehitro.
Odmerek morfina za dušo.
Menim, da bodo le vrhunski umetniki ob branju te knjige doživeli izjemne občutke. Sam avtor je legendarni glasbeni producent, ki je s številnimi vrhunskimi umetniki ustvaril ogromno legendarnih del. Veliko stvari, ki jih je napisal, je vrednih, da postanejo smerokaz in nudijo usmeritev zmedenim umetnikom. Ne gre le za ustvarjanje, temveč za prizadevanje za ustvarjanje velikih del, kar je smisel obstoja umetnika.

4 - Writing For Impact - Bill Birchard (5 zvezdic | 2025-07-18)

Izvirni naslov: Writing For Impact: 8 Secrets From Science That Will Fire Up Your Readers' Brains - Bill Birchard

Komu je knjiga namenjena

Piscem, ki želijo izboljšati prepričljivost in doseg svojih člankov.
Tistim, ki jih zanima prepletanje nevroznanosti, psihologije in pisanja.
Tistim, ki pišejo bloge, e-novice, marketinška besedila ali govorce.

Moji vtisi po branju

Osrednja misel: Vplivno pisanje ni zgolj umetnost, temveč znanost, ki temelji na nevroznanosti in psihologiji. Ključ do uspeha je razumevanje in prilagajanje naravnemu delovanju človeških možganov, zlasti s "nagrajevanjem" bralcev, da jih pritegnemo.
Zelo dobra knjiga, zelo mi je všeč. Iz znanstvenega vidika lahko razumem in pojasnim, zakaj so ljudem všeč zgodbe, zakaj so jim všeč določeni članki ali knjige. Ko to popolnoma ponotranjim, lahko to miselnost uporabim kot vodilo pri lastnem pisanju. Vendar jo je treba še temeljiteje absorbirati. Zelo vredna ponovnega branja.
Osem znanstvenih skrivnosti: Simple / Specific / Surprising / Stirring / Seductive / Smart / Social / Story-driven.

5 - So Good They Can't Ignore You - Cal Newport (5 zvezdic | 2025-06-11)

Izvirni naslov: So Good They Can't Ignore You: Why Skills Trump Passion in the Quest for Work You Love - Cal Newport

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki razmišljajo o poklicni poti, a ne verjamejo preveč v "teorijo strasti".
Tistim, ki želijo povečati svoj karierni kapital in pridobiti več avtonomije.
Tistim, ki jih zanima poklicni razvoj, dolgoročna perspektiva in optimizacija osebne poti.

Moji vtisi po branju

Zelo dobra knjiga. Sprva sem mislil, da gre za "motivacijsko" knjigo, a sem ugotovil, da je še stopničko višje. Avtor je profesor in knjiga prinaša precej novo stališče, ki zanika teorijo strasti in trdi, da se samo na strast ni mogoče zanašati. Predlogi v knjigi so zelo praktični, primeri pa so vzeti iz življenja izjemnih posameznikov iz različnih panog. Mnogi ljudje niso že zelo zgodaj vedeli, kaj želijo početi – nekatere velike inovacije se pojavijo šele, ko se poglobiš v določeno področje. Najprej moraš priti na določen položaj, da lahko govoriš o večji avtonomiji. Prihod na ta položaj je proces kopičenja kariernega kapitala, z večjim kariernim kapitalom pa pridobiš tudi večjo pogajalsko moč.
V knjigi so primeri žensk, ki so šele med doktoratom ali po njem, ko so postale profesorice, postopoma odkrile svoj poklic. Pred tem niso bile tako prepričane, a so z nenehnim vlaganjem energije in truda, z vztrajnim iskanjem in optimiziranjem svoje poti, končno dosegle zadovoljive rezultate.
Avtor se je odločil med dvema akademskima položajema: zavrnil je položaj na veliki univerzi z manjšo avtonomijo in izbral manjše državno šolo, ki je bolj podpirala raziskovalce na novih področjih – tam je imel več avtonomije pri raziskovanju in je tako lahko dosegel večji občutek dosežka ter nadzora nad svojim delom.
Vsebina te knjige je precej bogata in jo je vredno podrobneje analizirati.

6 - The Nature Fix - Florence Williams (5 zvezdic | 2025-05-10)

Izvirni naslov: The Nature Fix: Why Nature Makes Us Happier, Healthier, and More Creative - Florence Williams

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki jih zanima odnos med naravnim okoljem, duševnim zdravjem in kognitivno zmogljivostjo.
Tistim, ki dolgo časa preživijo v mestnem in notranjem okolju in želijo razumeti, zakaj je narava pomembna.
Tistim, ki imajo radi nefiktivna dela, ki združujejo znanstvene raziskave in lepo pripovedovanje.

Moji vtisi po branju

Veliki gozdovi! Na pol poti branja sem resnično odšel v pravi gozd!
Ta knjiga vsebuje veliko raziskav o gozdovih in okolju ter o kogniciji in okolju. Dolgotrajno bivanje v naravnem okolju lahko izboljša pozornost, kognitivno zmogljivost in ublaži depresijo. Gozdovi so resnično izjemni!
O tej knjigi moram napisati poseben članek. Slog pisanja je tudi privlačen in dobro napisan, ni se mi zdelo dolgočasno. Čudoviti opisi okolja in znanstvene raziskave so odlični, jasni in urejeni, tako čustveno kot razumsko.
In še o zgodovini vrtcev – nordijske države so res izjemne, saj še vedno ohranjajo zelo naraven model vrtcev, kjer se otroci igrajo v naravi, namesto da bi se v notranjih učilnicah učili stvari, za katere ne veš, čemu služijo.

7 - The Anxious Generation - Jonathan Haidt (5 zvezdic | 2025-09-15)

Izvirni naslov: The Anxious Generation: How the Great Rewiring of Childhood Is Causing an Epidemic of Mental Illness - Jonathan Haidt

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki jih skrbi duševno zdravje mladostnikov, vpliv družbenih medijev in izobraževalna vprašanja.
Staršem, učiteljem in vsem, ki pogosto delajo z mladostniki.
Tistim, ki želijo bolj sistematično razumeti vzroke za anksioznost generacije Z.

Moji vtisi po branju

Zelo dobra knjiga. Govori o tem, kako je generacija Z zaradi vpliva družbenih medijev postala bolj anksiozna in nagnjena k depresiji kot prejšnje generacije. Ta vpliv je daljnosežen, veliko globlji od površinskega "zasvojenosti z družbenimi mediji in zapravljanja časa". Vredno je napisati članek o njej.
Danes večino časa najstnikov zasedata internet in mobilni telefon, časa za neposredno komunikacijo in interakcijo pa je vse manj. Ne ve se, kako bo to vplivalo na duševno zdravje mladostnikov – morda bo vplivalo na njihovo sposobnost komunikacije, jih osamilo, vplivalo pa bo tudi na intimne odnose in načine navezovanja v odrasli dobi.
Zanimivi so tudi avtorjevi štirje predlogi za reformo: otrokom ne dajati pametnih telefonov pred srednjo šolo; prepoved uporabe družbenih medijev pred 16. letom starosti; uvedba šol brez mobilnih telefonov; in omogočanje otrokom več svobodne igre brez nadzora.

8 - Way of the Wolf: Straight Line Selling - Jordan Belfort (5 zvezdic | 2025-11-27)

Izvirni naslov: Way of the Wolf: Straight Line Selling: Master the Art of Persuasion, Influence, and Success - Jordan Belfort

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki želijo izboljšati svoje prodajne, prepričevalne in zaključne sposobnosti.
Tistim, ki delajo na področju izdelkov, vsebin ali poslovanja in morajo razumeti proces odločanja uporabnikov.
Tistim, ki jih zanimajo prodajna psihologija in praktične metodologije.

Moji vtisi po branju

Zelo zanimivo, avtor ni le prodajni mojster, ampak tudi izjemno prepričljiv pisec.
Obstaja istoimenski film "Volk z Wall Streeta", ki je posnet po avtorjevi zgodbi. Film je odličen, knjiga pa prav tako izjemna.
Tri desetice: kupec zaupa vašemu izdelku, zaupa vam in zaupa vašemu podjetju. Če vsi ti trije elementi dosežejo oceno 10, bo kupec zagotovo kupil.
Nekateri uporabniki niso potencialni kupci, zato ne izgubljajte časa z njimi.
Če je potencialna stranka na lestvici gotovosti na položaju 10, to pomeni, da je v tistem trenutku absolutno prepričana; če je na položaju 1, je v zelo negotovem stanju. Na področju prodaje je gotovost najprej sam izdelek – potencialna stranka mora biti popolnoma prepričana, da je izdelek zanjo smiseln, da zadovoljuje njene potrebe, odpravlja morebitne bolečine in je vreden svoje cene.

9 - Becoming Leonardo - Mike Lankford (4 zvezdice | 2025-04-01)

Izvirni naslov: Becoming Leonardo: An Exploded View of the Life of Leonardo da Vinci - Mike Lankford

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki jih zanima Leonardo da Vinci osebno in renesančne osebnosti.
Tistim, ki imajo radi biografska dela z literarnim pridihom.
Tistim, ki si želijo sproščeno prebrati kratko biografijo zgodovinske osebnosti z močnim umetniškim pridihom.

Moji vtisi po branju

Biografija, namenjena oboževalcem, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, a je bogato obarvana z literarnimi opisi, zato je branje precej zabavno.
Vendar bi jo bralci morali brati kot literarno delo in ne kot biografijo, saj je preveč podrobnosti verjetno plod čiste domišljije. Kot literarno delo pa je zelo zanimiva.

10 - The Lonely City - Olivia Laing (4 zvezdice | 2025-01-19)

Izvirni naslov: The Lonely City: Adventures in the Art of Being Alone - Olivia Laing

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki jih zanimajo osamljenost, urbano življenje in umetnostna kritika.
Tistim, ki imajo radi esejistično nefiktivno pisanje.
Tistim, ki preživljajo čustveno bolečino in želijo z branjem razumeti osamljenost.

Moji vtisi po branju

Poseben pogled. Avtorica potuje po mestih in analizira umetniška dela, medtem ko zdravi lastne rane in interpretira osamljenost. Knjiga omenja številne umetnike, tako znane kot neznane, in jih interpretira skozi prizmo osamljenosti. Pravzaprav so se izjemni umetniki z ustvarjanjem zdravili osamljenosti.
Je knjiga s posebnim pogledom; le redke knjige neposredno opisujejo osamljenost, še manj pa se o njej pogovarjajo z vidika umetnostne kritike.
Všeč mi je bil ta del:

V svojih spisih Fromm-Reichmannova večkrat omenja problem te nezmožnosti komunikacije, pri čemer ugotavlja, da se tudi najbolj osamljeni pacienti neradi dotaknejo te teme. Eden od njenih študij primerov vključuje shizofreno žensko, ki je posebej prosila, da bi se sestala s svojo psihiatrinjo in se pogovorila o svoji globoki, obupni osamljenosti. Po nekaj neuspešnih poskusih je končno izbruhnila: "Ne vem, zakaj ljudje mislijo, da je pekel kraj z vročino in toplimi plameni. To ni pekel. Pekel je, če si zamrznjen v blok ledu v izolaciji. To je tisto, kar doživljam."

11 - The Subtle Art of Not Giving a F*ck - Mark Manson (4 zvezdice | 2025-02-23)

Izvirni naslov: The Subtle Art of Not Giving a F*ck: A Counterintuitive Approach to Living a Good Life - Mark Manson

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki želijo ponovno urediti življenjske prioritete in vrednostni sistem.
Tistim, ki jih zanimajo metode osebne rasti, a so naveličani splošnih motivacijskih priročnikov.
Tistim, ki se želijo s seboj in resničnostjo soočiti na bolj iskren in neposreden način.

Moji vtisi po branju

Knjiga je pravzaprav kar dobra in napisana zelo iskreno. Vendar pa so avtorjevi pogledi in navade precej podobni mojim, zato se mi zdi, da mi ni prinesla veliko novega, kot bi bral lastno knjigo. A knjiga je že vrsto let uspešnica, priporočil jo je New York Times in je bila številka ena na lestvicah – to je precej neverjetno.
Jedro te knjige ni "da ti je vseeno za vse", temveč da svojo pozornost in čustva nameniš stvarem, ki so zares pomembne. Avtor želi ovreči idejo nenehnega iskanja sreče, uspeha in pozitivnih izkušenj, saj meni, da bolj ko se človek oklepa teh stvari, lažje pade v pomanjkanje in anksioznost. Bolj je to knjiga o metodologiji, ki pomaga ljudem ponovno urediti svoj vrednostni sistem.
Trpljenju se ne da izogniti, in izogibanje trpljenju je že samo po sebi druga vrsta trpljenja. To, da ti je vseeno, ni enako brezbrižnosti. Pravo "vseeno" ne pomeni, da si neobčutljiv za svet, temveč da si upaš ne zapravljati energije za trivialnosti, nečimrnost, zunanje ocene in nesmiselne primerjave. Pomeni, da si zaradi lastnih vrednot pripravljen prenašati nerazumevanje, neuspehe in drugačnost. Ne gre za to, da se naučiš, da ti je vseeno za vse, ampak da se naučiš čustva, pozornost in življenje posvetiti le tistemu, kar je resnično pomembno.
Čeprav mi ni veliko pomagala in mi ni prinesla novih spoznanj, jo vseeno priporočam mnogim, saj so stvari, ki jih opisuje, zelo iskrene in temeljite, predvsem pa gre za metodologijo, ki ljudem pomaga urediti misli in jo je vredno redno brati za prilagajanje smeri.
Osebno mi je bilo najbolj všeč zadnje poglavje, kjer avtor sedi na robu morebitnega afriškega kanjona, pod njim pa je brezno. Da bi doživel izkušnjo blizu smrti, so se mu tam vsi čuti izostrili, in ti opisi so resnično izjemni. To je tisto, kar se mi zdi v celotni knjigi resnično briljantno in osebno – prej je bilo bolj splošno, tukaj pa je nekaj, kar ustvarja resonanco in razbija srce.

12 - Clear Thinking - Shane Parrish (4 zvezdice | 2025-01-04)

Izvirni naslov: Clear Thinking: Turning Ordinary Moments into Extraordinary Results - Shane Parrish

Komu je knjiga namenjena

Tistim, ki želijo sistematično urediti miselne modele, odločitvene navade in privzete vzorce obnašanja.
Tistim, ki redko berejo knjige o kogniciji in želijo najprej vzpostaviti celovit okvir.
Tistim, ki jih zanimajo teme odločanja, racionalnega razmišljanja in kognitivnih pristranskosti.

Moji vtisi po branju

Ob branju sem bil prijetno presenečen in menil, da je to res dobra knjiga, osredotočena na miselne in idejne modele. Zdelo se mi je, da je vsebina bogata in skladna z mojimi razmišljanji, zato sem ji želel dati pet zvezdic. Potem pa sem na GoodReads-u naletel na nekaj slabih ocen, ki so omenjale stvari, ki jih prej nisem opazil, in so se mi zdele smiselne, zato sem oceno spremenil na štiri zvezdice.
Osrednja tema te knjige je: resnično spreminjajo življenjsko pot pogosto ne genialne odločitve v velikih trenutkih, temveč to, ali se lahko v običajnih trenutkih "stimulusa" in "reakcije" ustavite, ne da bi vas vodili nagoni, čustva, ego in družbeni pritisk. Avtor meni, da večina ljudi običajno ne razmišlja, temveč deluje na avtopilotu.
Največji sovražnik jasnega razmišljanja ni neumnost, temveč "privzeti način delovanja". Ti privzeti načini izvirajo iz bioloških nagonov, evolucije in družbenega okolja. Ljudje na primer podzavestno izkrivljajo dejstva, iščejo izgovore in zavračajo slabe novice, da bi ohranili svojo samopodobo. Ljudje se raje vključijo v skupino, kot da bi si prizadevali za boljše rezultate. Ko vsi nekaj počnejo, se človek počuti varno, vendar so "najboljše prakse" pogosto le povprečne. Ko si človek ustvari določene miselne in čustvene navade, te postanejo vztrajnost. Ko se človek počuti užaljenega, ponižanega, ogroženega ali jeznega, takoj preklopi z razmišljanja na reakcijo.
Avtor meni, da teh privzetih načinov ne moremo premagati samo z močno voljo, temveč z "gradnjo moči". Ta knjiga predlaga štiri ključne sposobnosti. Prva je samo-odgovornost, kar pomeni prenehanje pritoževanja, prenehanje iskanja izgovorov in preusmeritev pozornosti na "kaj lahko storim naslednje". Druga je samo-zavedanje, kar pomeni poznavanje svojih prednosti, slabosti, slepih točk in meja sposobnosti; ne precenjujte se in ne razlagajte sveta z napačnimi samopripovedmi. Tretja je samo-nadzor, kar pomeni, da pritisnete pavzo, ko vas preplavijo čustva, in se ne odločate, ko ste najbolj razdraženi ali želite takoj odgovoriti. Četrta je samo-zaupanje, kar pomeni, da ste sposobni neodvisno presojati na podlagi dejstev in razmišljanja, tudi če informacije niso popolne ali če vas okolica ne podpira.
Pomanjkljivost: Celotna knjiga je na ravni misli in spoznanj, viri vsebine so morda zelo raznoliki – različne knjige, blogi ali objave na Twitterju. Avtor je nato te resnično pomembne ideje zbral in jih uredil v to knjigo o razmišljanju. Zato deluje malo kot "motivacijska" knjiga, preoblečena v akademsko delo, po istem vzorcu kot Naval, ki je postal slaven z objavljanjem kratkih tvitov in je napisal "How to be rich without luck" – veliko stvari ni iz njegovih osebnih izkušenj, zato so to pravilne, a prazne fraze. Bralci se po branju počutijo dobro, toda dejanska vrednost je morda zanemarljiva, saj se vsebina hitro pozabi.
Na sredi knjige piše: "Veliko informacij, ki jih uživamo, obstaja v obliki poudarkov, povzetkov in destilacij. To je iluzija znanja." – Morda ni opazil, da to velja tudi zanj. Mislim, da takrat ni jasno razmišljal (Clear Thinking).

Zaenkrat toliko o teh odličnih knjigah.

april je svetovni dan knjige, zato vam želim, da bi brali veliko in dobre knjige. Če se boste potopili vanje, boste odkrili, da je branje izjemno zabavno: prinaša novo znanje, navdihuje, osrečuje, ustvarja duhovne sopotnike in resonanco duše – to je neskončno velik svet.

Želim vam, da bi vas vedno spremljale čudovite knjige.

Ali lahko spim bolje v manj časa? Moj osebni spalni eksperiment – 1. dan

Fri, 11 Jul 2025 12:00:00 GMT

Začel sem s spalnim eksperimentom, s katerim želim z uravnavanjem prehrane in življenjskih navad izboljšati kakovost spanja in raven energije ter ohraniti bolj budno in vitalno stanje.

I. Ozadje: Zakaj sem se odločil eksperimentirati s svojim spanjem

Izrek "spomladanska utrujenost, jesenska lenoba, zimsko spanje, poletni dremež" je kot nalašč zame. Čeprav pogosto spim osem ali devet ur, včasih pa, ko se ne počutim dobro ali sem slabe volje, celo več kot deset ur, se po prebujanju še vedno počutim utrujenega.

Menim, da za ohranjanje visoke učinkovitosti pri delu in v življenju upravljanje časa ni ključnega pomena; bistvo je dobro upravljanje z energijo. Ko imaš več energije, si bolj živahen pri delu, se močno povečata tako zagnanost kot učinkovitost pri delu in učenju, in povratne informacije ter občutek dosežka so bistveno močnejši kot pri nizki ravni energije.

Nedavni pogovor s prijateljico je popolnoma vžgal mojo željo po eksperimentiranju. Ona je tista "superženska" iz legend, ki potrebuje le štiri ure spanja na dan, a je vsak dan polna energije in ima celo leto bistro glavo. Skozi pogovor sem ugotovil, da se njene prehranjevalne in življenjske navade bistveno razlikujejo od mojih.

Sem nepopustljiv privrženec ogljikovih hidratov; riž, testenine in sadje so moj vir sreče. Ona pa jih uživa zelo malo. Mislim, da bi to lahko bil vzrok moje dolgotrajne zaspanosti.

Navsezadnje, ko sem bil v šoli, se nisem počutil tako zaspano; s povprečno sedmimi urami spanja sem bil poln energije. Toda v zadnjih letih imam občutek, da nikoli ne spim dovolj, ne glede na to, koliko spim. Spanje vpliva na razpoloženje ter učinkovitost pri delu in učenju, zato upam, da bom z uravnavanjem prehrane in življenjskih navad ohranil višjo raven energije, kot jo imam trenutno, dosegel višjo kakovost spanja in boljši počitek ter imel jasnejše misli v budnem stanju. To je ključnega pomena tudi za učinkovitost pri delu in učenju.

Pred nekaj leti sem prebral veliko knjig o upravljanju energije, nevroznanosti in prehrani, vendar knjige žal ne morejo vedno ponuditi specifičnih rešitev. Težko je opaziti težave v lastnih vsakodnevnih navadah, ki se nabirajo skozi čas. Dolgo časa sem bil prepričan, da spadam med ljudi z nizko energijo, ki potrebujejo veliko spanca.

Vendar pa sva s prijateljičino mamo obe tipa ljudi, ki ne spita veliko, a lahko od jutra do večera nenehno delata, leto za letom. Geni določajo, koliko spanca posameznik potrebuje. Morda imam tudi jaz gen za manj spanca?

Tudi če mi ne bo uspelo spati le štiri ure na dan, lahko raziščem: Koliko spanca pravzaprav potrebujem?

II. Načrt eksperimenta: Moj načrt in cilji

Ime eksperimenta: Projekt preobrazbe učinkovitega spanja
Glavni cilj: Brez žrtvovanja zdravja, z optimizacijo prehrane in življenjskih navad, izboljšati kakovost spanja in dnevno delovno učinkovitost ter raziskati optimalno dolžino spanja, ki jo potrebuje moje telo.
Glavna hipoteza: Zmanjšan vnos ogljikovih hidratov lahko stabilizira krvni sladkor, poveča učinkovitost spanja in s tem, brez vpliva na energijo, naravno skrajša skupni čas spanja.
Spremenljivke prve faze:

Delovanje: Vnos ogljikovih hidratov se neposredno zmanjša za polovico, podrobno se beleži dnevni vnos hrane.

Kontrola: Ostale navade se začasno ne spreminjajo, lahko se postopoma prilagajajo.
Merilni kazalniki:

Objektivni kazalniki: Skupna dolžina spanja, ocena spanja (športna ura nenehno spremlja in beleži stanje spanja)

Subjektivni kazalniki: Mentalno stanje po prebujanju, raven dnevne energije, stopnja želje po ogljikovih hidratih
Varnostna izjava: Svečano izjavljam, da gre zgolj za osebno raziskovanje, ki ne bo potekalo na račun zdravja. V primeru kakršnih koli neželenih reakcij (kot so dolgotrajna utrujenost, slabo razpoloženje, huda nezmožnost koncentracije itd.) bom takoj prilagodil eksperimentalni načrt ali eksperiment prekinil.

III. Dnevnik eksperimenta – 1. dan: Nepričakovani rezultati prvega dne

Osnovni podatki (pred eksperimentom)

Povprečno spanje ta mesec: ~9 ur

Stanje podnevi: Pogosto zaspan, še posebej popoldne brez kofeina.

Zapis izvedbe 1. dne | 2025-07-10

Zapis prehrane	Skupne kalorije/kcal	Skupni OH/g	Dolžina spanja/h	Občutek
2025-07-10 kos opečenega toasta, ocvrto jajce, mleko, Yakult; dva kuhana koruzna storža, štiri majhne parne žemljice (xiaolongbao)	730	102	5.5h	V primerjavi z običajnimi dnevi, vnos glavnih jedi zmanjšan za približno 50%. Čas budnosti se je znatno podaljšal.

Tisti dan sem bil buden še nekaj ur po običajnem času za spanje prejšnjega večera. Bil sem izjemno presenečen nad tako takojšnjim učinkom zmanjšanja ogljikovih hidratov že prvi dan; to je bilo povsem nepričakovano. Ali se bodo rezultati lahko ponavljali, bo pokazalo več dni preverjanja.

IV. Smernice WHO za vnos ogljikovih hidratov

Ogljikovi hidrati so prisotni predvsem v različnih rastlinskih živilih in so glavni vir energije (t.j. kalorij) v prehrani mnogih ljudi. Po presnovi ogljikovih hidratov nastane glukoza, ki je glavni vir "goriva" za presnovo možganov ter drugih organov in tkiv v telesu. Ogljikove hidrate lahko razdelimo na sladkorje (monosaharide in disaharide), oligosaharide (kratkoverižne ogljikove hidrate) ali polisaharide (t.j. škrob).

Moramo jesti več kakovostnih ogljikovih hidratov – to so tisti, ki se prebavljajo počasneje, medtem ko se sladkorji običajno štejejo za nizkokakovostne ogljikove hidrate. Tisti, ki bistveno upočasnjujejo prebavo ogljikovih hidratov, so ogljikovi hidrati, bogati z vlakninami.

Dokazano je, da imajo kakovostni ogljikovi hidrati pomembne pozitivne učinke na zdravje, medtem ko nizkokakovostni ogljikovi hidrati škodujejo zdravju. Velik vnos prehranskih vlaknin in uživanje kakovostnih ogljikovih hidratov – kot so polnozrnata žita, sadje, zelenjava in stročnice – je dokazano široko izboljšalo zdravstveno stanje.

Po najnovejših smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za vnos ogljikovih hidratov pri odraslih in otrocih (izdane leta 2023) obstaja več močnih priporočil za odrasle:

SZO priporoča, da ogljikovi hidrati v prehrani v glavnem izvirajo iz polnozrnatih žit, zelenjave, sadja in stročnic (močno priporočilo; velja za vse, stare dve leti in več).
Za odrasle SZO priporoča dnevni vnos vsaj 400 gramov zelenjave in sadja (močno priporočilo).
Za odrasle SZO priporoča dnevni vnos vsaj 25 gramov naravnih prehranskih vlaknin iz hrane (močno priporočilo).

Glede prve točke smernice še omenjajo, da po analizi rezultatov študije, skupni vnos ogljikovih hidratov v določenem obsegu ni v nasprotju z zdravo prehrano. V primerjavi z nižjim (<40%) ali višjim (>70%) vnosom, se tveganje za smrt zmanjša, ko vnos ogljikovih hidratov predstavlja približno 40–70% celotnega energijskega vnosa.

Glede druge točke je dnevni vnos vsaj 400 gramov zelenjave in sadja minimalna raven, ki prinaša pomembne koristi za zdravje. Študije kažejo, da se pri dnevnem vnosu med 400 in 800 grami zmanjša tveganje za vse izide, razen raka, pri čemer so koristi večje z večjim vnosom; za večje količine ni na voljo ustreznih podatkov. Zato je najboljše, da ob zagotovljenem dnevnem vnosu 400 gramov sadja in zelenjave, zaužijemo čim več.

Glede tretje točke, dnevni vnos vsaj 25 gramov naravnih prehranskih vlaknin: študije so pokazale, da je območje največje koristi med 25 in 29 g/dan. V tem območju se lahko učinkovito zmanjša tveganje za smrt zaradi več neprenosljivih bolezni.

Tudi vi lahko izboljšate svojo vsakodnevno prehrano v skladu s temi smernicami, ohranite bolj zdrav življenjski slog in si zagotovite višjo kakovost življenja.

Nadaljnji načrti in razmišljanja

V prihodnjem tednu bom nadaljeval z osnovno strategijo "zmanjšanja ogljikovih hidratov za polovico" in natančneje beležil dnevne spremembe energije ter stanje prehrane, da bi ugotovil, ali gre za stabilen in ponovljiv rezultat.

Da bo eksperiment bolj znanstven, moram natančneje upravljati svoj vnos hranil. Glede na moj bazalni metabolizem in raven aktivnosti, je moja dnevna potreba po energiji približno 1800 kcal. Telo potrebuje vsaj 130 g ogljikovih hidratov za zadovoljitev osnovnih energijskih potreb. Po mednarodno priporočenih prehranskih standardih naj bi 45-65% energije v prehrani izviralo iz ogljikovih hidratov (ta razpon je bolj razširjen zgodnejši delež). Zame to pomeni 190g-275g na dan, omejitev na približno 200g/dan pa je tako varna kot tudi enostavna za pomnjenje.

Na splošno je ta eksperiment osredotočen na spreminjanje navad, tako da proces ne zahteva preveč volje in ga je mogoče dolgoročno vzdrževati. Upam, da bom s tem eksperimentom našel način življenja, prehrane in kakovost spanja, ki mi bo omogočal, da ostanem bolj energičen, in da bom raziskal tudi druge varne in učinkovite načine za povečanje energije.

Nadaljeval bom z beleženjem in deljenjem napredka, da vidim, kaj se bo zgodilo.

Najboljše slovo: Splošno znanje o staranju in smrti, ki ga morate poznati

Thu, 22 May 2025 12:00:00 GMT

Tisti, ki berete ta članek, ste verjetno še daleč od starosti in si težko predstavljate, kako je zares živeti v poznih letih. Zato se vam staranje in smrt zdita tuja in strašljiva. Kljub temu pa je smrt neizogibna usoda vseh nas. Zato moramo vedeti, kaj nas čaka takrat, kakšen proces in kakšna psihična stanja bomo preživeli? In kaj lahko storimo mi sami, kako se lahko zdravstvo preoblikuje, da se bo temu primerno odzvalo? Le z odpravljanjem neznanega lahko premagamo strah.

Letos (2024) sem prebral 100 knjig, s čimer sem uspešno zaključil svoj letni bralni načrt. Prebrana dela so zajemala različna področja, kot so znanost, medicina, psihologija, umetnost, družboslovje, literatura, investicijsko trgovanje in druga. Med njimi je bilo veliko izjemnih del, zato sem jih uredil in pripravil seznam priporočil. Izjemnih in vrednih branja del je res veliko, zato sem moral, da priporočeni seznam ne bi bil predolg, izbrati le najboljše. Spodaj priporočene knjige so vse tiste, ki sem jih prebral in jim podelil vsaj štiri ali celo pet zvezdic (od petih).

Morda so mi razširile obzorja in izboljšale spoznanja, morda sem pridobil veliko dragocenega znanja, ali pa so se me globoko dotaknile, me razveselile ali razžalostile. Vse te knjige bom v prihodnosti prebral še enkrat, kar kaže na njihovo težo v mojem srcu in hkrati na vrednost tega seznama priporočil.

To je prva knjiga:

Najboljše slovo: Splošno znanje o staranju in smrti, ki ga morate poznati - Atul Gawande

Izvirni naslov: Being Mortal: Medicine and What Matters in the End - Atul Gawande

Knjiga, ki jo je napisal Atul Gawande, profesor na harvardski šoli za javno zdravje in medicinski fakulteti v ZDA, odlično odgovarja na mnoga pogosta vprašanja o staranju in smrti. Raziskuje, kako se sodobna medicina spopada s tem, zakaj bi moralo sodobno zdravstvo spremeniti svoj pristop do zdravljenja starejših in zakaj cilj 'ozdravitve bolezni' ni primeren za starejše ljudi. Poglobljeno obravnava tudi pomembne teme, kot so domovi za starejše, oskrba na domu in paliativna oskrba. Zakaj se ljudje staramo in kakšne spremembe prinaša staranje različnim delom telesa (na primer, mrežnica 60-letne zdrave osebe prejme le tretjino svetlobe, kot jo prejme mrežnica mladostnika)? Kaj je boljše: staranje doma ali v domu za starejše? Kako psihološko sprejeti in priznati staranje ter pridobiti pogum za soočenje s smrtjo? Kakšen je smisel življenja? Kateri so cilji paliativne oskrbe in kako lahko bolniki izbirajo?

Knjiga ni le znanstveno utemeljena, temveč je tudi polna človečnosti in sočutja. Vsebuje številne resnične primere, vključno z avtorjevo osebno izkušnjo ob smrti očeta, zato je vredna branja za vsakogar, tudi za zdravstvene delavce. V nadaljevanju bom izpostavil nekaj točk, ki so name naredile posebej močan vtis.

Mladi pogosto zlahka izrečejo: 'Ko bom star in ne bom mogel hoditi ali pa bom imel neozdravljivo bolezen, bom sam končal svoje življenje.' Toda ali bodo resnično tako razmišljali, ko bo napočil ta trenutek? Knjiga omenja primer bolnika, ki je nekoč sinu dejal, da si nikakor ne želi umreti priklopljen na cevi, kot je umrla sinova mati. Vendar pa je, ko se je tudi sam soočil z odločitvijo o veliki operaciji, izrazil močno voljo do življenja: "Ne obupajte nad mano, dokler obstaja kakršnakoli možnost, mi morate dovoliti poskusiti."

Vzdrževanje zdravega življenjskega sloga morda lahko upočasni staranje, vendar ne more preprečiti samega staranja in številnih bolezni, povezanih z njim. Prevladujoča medicina ni usmerjena v starejše ljudi; zdravniki zdravijo le simptome, okrevanje in vrnitev k vitalnemu življenju pa sta v veliki meri odvisna od samega bolnika. Starejši bolniki pa nimajo več dovolj moči za okrevanje. Ali je torej mogoče uporabiti enak načrt zdravljenja, ko se isti simptomi pojavijo pri starejših? Praksa je pokazala, da enaki protokoli starejšim bolnikom povzročajo večjo bolečino. Za medicinsko diagnozo in zdravljenje bolezni, povezanih s starostjo, se je razvila geriatrija, ki se ne osredotoča le na bolezen samo, ampak tudi na življenje in duševno zdravje bolnika. To lahko v veliki meri zmanjša bolnikovo trpljenje, pomaga starejšim bolnikom živeti bolje, zmanjša verjetnost depresije in zmanjša verjetnost invalidnosti. Žal pa geriatriji še vedno primanjkuje splošne pozornosti in zadostne finančne podpore.

V času bivanja na Japonskem sem globoko spoznal, da ima Japonska, kot država z najvišjo stopnjo staranja prebivalstva že dolgo časa, veliko izkušenj pri reševanju vprašanj staranja, ki jih druge države nimajo. Na primer, zasnova prometnih znakov in signalizacije, počasne tekoče stopnice, brezhibna dostopnost za invalide in nekoliko manj ohlajeni vagoni podzemne železnice, vse to zagotavlja varno in nemoteno potovanje starejšim. Tudi razvoj interneta ne zapostavlja starejših, saj so ohranjeni različni tradicionalni vladni in plačilni načini, kot sta obsežna uporaba pošte in gotovine. Celo v najetih stanovanjih je opaziti številne detajle, prijazne do starejših, kot so držala v kopalnicah in straniščih ter nedrseče površine na kopalniških tleh in v kadi. Ob novem letu večji supermarketi ponujajo tempura ocvrti kozice (海老かき揚げ), saj oblika kozic spominja na ukrivljen hrbet starejših, in novoletne ajdove rezance (年越しそば), ki simbolizirajo dolgo življenje. Ti detajli, ki zajemajo vse vidike vsakdanjega življenja, so vredni učenja in posnemanja s strani drugih držav.

Staranje in smrt sta neizogiben konec, s katerim se bomo vsi soočili. Popolno razumevanje teh procesov nam lahko da več poguma, da se ne bomo bali prihodnosti, temveč bomo z večjo samozavestjo vlagali v uresničevanje sebe v sedanjosti in dvakrat bolj cenili svoje mlado in močno telo. Prav tako nam bo to omogočilo, da bomo z večjim razumevanjem in skrbjo spremljali staranje svojih staršev in družinskih članov.

Pot trgovanja

Thu, 22 May 2025 12:00:00 GMT

Pot do vrhunskega trgovca je proces »spoznavanja sebe, spoznavanja sveta, spoznavanja človeštva«. Ne boriš se s trgom, ampak s samim seboj, s svojo notranjostjo.

Letos (2024) sem prebral 100 knjig in tako uspešno izpolnil svoj letni bralni načrt. Prebrano gradivo je obsegalo več področij, kot so znanost, medicina, psihologija, umetnost, družbene vede, literatura in investicijsko trgovanje. Med njimi je bilo res veliko izjemnih del, zato sem jih zbral in pripravil priporočila. Izjemnih del, vrednih branja, je resnično veliko. Da seznam priporočil ne bi bil predolg, sem moral izbirati le najfinejše. Spodaj priporočene knjige sem prebral in ocenil z vsaj štirimi, če ne celo petimi zvezdicami (od petih).

Mogoče so mi razširile obzorja in poglobile razumevanje, morda so mi prinesle kopico dragocenega znanja, ali pa so se globoko dotaknile moje duše, me razveselile ali razžalostile. Vse te knjige bom v prihodnosti prebral še enkrat, kar kaže na njihovo pomembnost zame in odraža vrednost tega priporočenega seznama.

To sta 3. in 4. knjiga:

Finančni čudaki - Jack D. Schwager

Izvirni naslov: Market Wizards - Jack D. Schwager

Novi finančni čudaki - Jack D. Schwager

Izvirni naslov: The New Market Wizards - Jack D. Schwager

Market Wizards in The New Market Wizards sta dve klasični zbirki intervjujev Jacka D. Schwagerja, ki dokumentirata pogovore z mnogimi vrhunskimi trgovci, upravljavci hedge skladov in različnimi finančnimi »mojstri«. Intervjuvani trgovci so imeli različne osebnosti in pripadali različnim šolam trgovanja (nekateri so se osredotočali na terminske pogodbe za blago, drugi so dajali prednost trgovanju z devizami ali globalnim makro strategijam, nekateri pa so bili vešči kvantitativnega trgovanja). Vsem pa je bilo skupno eno: dosegali so vrhunske rezultate.

Avtor je bil nekoč tudi trgovec, čeprav ne preveč uspešen (danes je seveda zelo uspešen pisatelj). Zelo ga je zanimalo, kaj je skrivnost uspeha vrhunskih trgovcev, kar ga je spodbudilo k nastanku teh dveh klasičnih intervjujev. V njiju boste našli tako bleščeče trenutke kot tudi boleče izkušnje trgovcev.

Bleščeči trenutki nekaterih:

Monroe Trout: V petletnem obdobju raziskave je bila njegova povprečna donosnost 67%, največji padec vrednosti v celotnem obdobju pa je bil nekaj čez 8%. V 87% mesecev je zabeležil dobiček. Imel je izjemno razmerje med donosom in tveganjem, ki ga niso dosegli niti legendarni in izjemni trgovci, kot je Paul Tudor Jones.
Randy McKay: Izkušen in prekaljen trgovec s terminskimi pogodbami za valute. V sedmih mesecih je povečal 2000 dolarjev na 70.000, do drugega leta pa na milijon dolarjev, z zapisom o stabilnem dobičkonosnem poslovanju, ki traja več kot 20 let. Po konservativnih ocenah so njegovi skupni dobički znašali več deset milijonov dolarjev. Najstarejši račun je bil odprt leta 1982 z začetnim kapitalom 10.000 dolarjev, skupni dobiček na vsakem računu pa je v 20 letih presegel milijon dolarjev.
Eckhardt: Matematik in partner Richarda Dennisa, znanega špekulanta s terminskimi pogodbami. V zadnjih petih letih (do leta intervjuja) je upravljal nekaj drugih računov s povprečno donosnostjo 62%, od 7% izgube leta 1989 do 234% dobička leta 1987. Od leta 1987 je njegova povprečna letna donosnost pri lastnem trgovanju presegala 60%, leto 1989 pa je bilo edino leto z izgubo.
Paul Tudor Jones: Znani upravljavec Tudor Futures Funda. Med borznim zlomom leta 1929 je v enem mesecu še vedno dosegel 62% donos. V petih zaporednih letih s tristopenskimi donosi je imel zelo nizke padce vrednosti. Septembra 1984 je ustanovil Tudor Futures Fund z upravljanim kapitalom 1,5 milijona dolarjev. Do konca oktobra 1988 je vsakih 1000 dolarjev, vloženih v sklad, vredilo 17.482 dolarjev, skupni znesek, ki ga je upravljal, pa se je povečal na 330 milijonov dolarjev.
Bielfeldt: Trgovec iz majhnega ameriškega mesta, ki je sprva imel omejen kapital, le 1000 dolarjev, zdaj pa je postal eden največjih trgovcev z obveznicami na svetu.
Martin S. Schwartz: Nekdanji analitik vrednostnih papirjev, ki je v sedmih letih dosegel povprečno mesečno donosnost 25% (letno več kot 1400%), predvsem z trgovanjem z delnicami in terminskimi pogodbami na indekse.

Bolečine nekaterih:

Bill Lipschutz: Devizni trgovec. Njegov začetni račun je imel 12.000 dolarjev, večinoma je trgoval z delnicami, v štirih ali petih letih je dosegel 250.000 dolarjev, a je nato v nekaj dneh skoraj v celoti izgubil sredstva. Razlog je bil vztrajno prodajanje na kratko na dnu medvedjega trga, dokler ni bil njegov račun likvidiran. Kasneje ni več trgoval s svojim računom, temveč se je osredotočil na delo za institucije in si zagotovil stabilen dohodek.
Eckhardt: Matematik, omenjen prej, je v dveh transakcijah v petih minutah izgubil več kot polovico svojega kapitala in tako dobil prvo lekcijo o upravljanju tveganj.
Richard Dennis: V desetih letih je račun v vrednosti 30.000 dolarjev spremenil v 80 milijonov dolarjev, vendar je leta 1988 v skladih, ki jih je upravljal, izgubil več kot 50% sredstev.
Neki trgovec je v enem letu z trgovanjem z razlikami v cenah bakra zaslužil 27 milijonov dolarjev, nato pa je skoraj vse izgubil.

Svetli trenutki so redki, bolečina pa je neskončna... Ne bom jih našteval vseh, saj so si vsi precej podobni – gre za izgube, in to zelo hude.

Katere so osnovne lastnosti vrhunskega trgovca?

Kot trgovec, ki je dosegel stabilno dobičkonosnost, bi rad združil nekaj praktičnih izkušenj in obilo drugih virov iz knjig ter intervjujev, da podelim svoje poglede in spoznanja o trgovanju. To ne bo več zgolj razprava o teh dveh knjigah, ampak predvsem pogovor o vseh vidikih poklica trgovca.

Uspešni vrhunski trgovci – kakšne lastnosti jih odlikujejo? In kaj je z žrtvami trga? Spodnje točke vam lahko pomagajo razločiti, kdo so na trgu prevaranti, žrtve trga, hazarderji in kdo resnično izjemni trgovci.

Vsi vrhunski trgovci imajo naslednje osnovne lastnosti:

1. Denarja ne obravnavajo kot denar. Za vrhunske trgovce je trgovanje igra, kjer se rezultat meri v denarju. Prevelika zaskrbljenost z denarjem v tej igri bo vodila le v izgubo.

Prave žrtve trga so preveč navezane na denar; ob majhni izgubi se ne morejo odločiti za ustavitev izgube in prodajo, kar vodi v dolgo pot okrevanja, kjer se majhne izgube spremenijo v velike. Zaradi prevelike navezanosti na denar takoj po odprtju pozicije začnejo sanjati in fantazirati o življenju po velikem zaslužku – o luksuznih avtomobilih, lepih ženskah in razkošju. Nato ob najmanjšem dobičku ali rahlem padcu dobička takoj zaprejo pozicijo in poberejo tisto malo, saj čeprav ta posel ne bo prinesel bogastva, ne smejo dovoliti, da jim uide niti majhen dobiček.

Pravi vrhunski trgovci denarja ne obravnavajo kot denar, vedo, da je vse skupaj le igra številk. Zato je ne glede na to, ali gre za 100 ali več deset milijonov dolarjev v eni transakciji, njihovo bistvo enako, če je razmerje tveganja enako. Pravi vrhunski trgovci se osredotočajo na izboljšanje svojega »rezultata« v tej igri, zato lahko ohranijo popoln mir.

2. Poudarjajo upravljanje tveganja. To je nekaj, kar vsi investicijski mojstri in vrhunski trgovci nenehno poudarjajo: kaj je najpomembnejše pri investiranju? Upravljanje tveganja, upravljanje tveganja in hudičevo upravljanje tveganja.

Prave žrtve trga nikoli ne upravljajo tveganj, ignorirajo zakone verjetnosti in gledajo samo na dobiček, fantazirajo o obogatitvi čez noč. Radi vlagajo vse v eno pozicijo (»all-in«), radi kupujejo poceni stvari, obožujejo lovljenje dna in iščejo priložnosti za stokratne ali tisočkratne donose. Če želite loviti dno, bo vedno na voljo še nižje dno. Vi gledate na dobiček, trg pa na vaš kapital.

Pravi vrhunski trgovci vedo, da ne bodo vedno imeli prav; povprečna uspešnost vrhunskih trgovcev je le okoli 50%. Če tveganja ne upravljate dobro, bo trg požrl vaš kapital. Vrhunski trgovci nikoli ne vlagajo vsega v eno pozicijo in ne lovijo dna. Vrhunski trgovci spoštujejo trg, saj vedo, da se bodo dogodki »črnega laboda« zagotovo zgodili, in verjetnost njihovega pojava je veliko večja, kot si večina ljudi predstavlja. Zato pri vsaki transakciji skrbno izračunajo tveganje in se nikoli ne spuščajo v neugodne posle, kjer bi z velikim tveganjem lovili majhen dobiček.

3. Radi imajo trgovanje.

Prave žrtve trga ne ljubijo trgovanja; uživajo le v zapravljanju denarja, ne pa v samem procesu trgovanja. Zato namenijo zelo malo časa resničnemu učenju in raziskovanju trgovanja. Ne osredotočajo se na lasten razvoj, ampak le upajo, da bodo majhne naložbe prinesle ogromne donose. Ne raziskujejo, ne analizirajo in se ne soočajo s svojimi napakami; trgujejo zgolj iz želje po hitrem obogatitvi. Čustva žrtev trga nihajo z vzponi in padci trga; ne trgujejo, ampak zgolj stavijo.

Pojasnimo definicijo: Igranje na srečo se nanaša na sistem z negativnim pričakovanjem, kjer nenehno sodelovanje vodi v izgube. Trgovanje pa se nanaša na sistem s pozitivnim pričakovanjem, kjer nenehno sodelovanje vodi v dobiček. Pri tem ni pomembno, ali gre za ameriške delnice, kriptovalute ali različne finančne izvedene finančne instrumente (opcije, terminske pogodbe, obveznice).

Vsi vrhunski trgovci so strastni do trgovanja. Delajo bolj pridno kot kdorkoli drug, saj trgovanje poleg denarnih nagrad prinaša tudi veliko veselja in izzivov. Vedo, da obstaja bistvena razlika med pravim trgovanjem in igranjem na srečo, zato ne fantazirajo o hitrem obogatitvi. Namesto tega se osredotočajo na izboljšanje procesov, ohranjanje discipline in analiziranje lastnih napak. Mnogi vrhunski trgovci so se že v otroštvu začeli zanimati za poslovni in finančni svet.

4. Izjemno močna samozavest. Resnično močna samozavest prinaša neustrašnost, ne pa samozadovoljstva ali trdovratnega zanikanja napak.

Prave žrtve trga imajo le strah, ne pa samozavesti. Nimajo sistema, discipline in so negotove pri lastnih odločitvah. Dobičkonosnih pozicij ne morejo držati, ker se bojijo, da jim bo dobiček ušel. Izgubljene pozicije pa trmasto držijo, ker se bojijo iskreno soočiti s svojimi napakami, kar na koncu majhne izgube spremeni v velike.

Pravi vrhunski trgovci zaupajo svojemu sistemu, imajo absolutno disciplino in lahko ohranijo popoln mir ne glede na tržna nihanja. Upajo si držati dobičkonosne pozicije, da pustijo dobičku rasti, in so dovolj pogumni, da odločno zaprejo izgubljene pozicije, s čimer zatrejo velike izgube že v kali. Pravi vrhunski trgovci si upajo iskreno soočiti s svojimi napakami; to izvira iz samozavesti, saj vedo, da se bodo izboljšali le z iskrenim soočanjem in popravljanjem napak.

5. Upajo si priznati napake. Vrhunski trgovci so boljši od drugih pri refleksiji o lastnih napakah in si jih upajo pravočasno priznati. To, kako se spopadate z neuspehom, določa, ali boste povprečni ali veliki.

Prave žrtve trga nikoli ne priznajo napak: mislijo, da imajo vedno prav. Če zaslužijo, so izjemni trgovci, celo Buffett ni nič v primerjavi z njimi. Če izgubijo denar, so še bolj izjemni, so vrednostni investitorji, »duhovni delničarji«, bodoči Buffetti. »Vedno imam prav, tako sem pameten in sposoben, imam izobrazbo in kariero, če izgubim denar na borzi, je krivda izključno na trgu.« Ko žrtve trga zaslužijo, se povsod hvalijo, analizirajo in dokazujejo, kako pametno so ravnali in zaslužili. Ko izgubijo denar, pa so tiho, prepričani, da se bo prej ali slej povrnilo. Prave žrtve trga so pogumne, ko gre za prevzemanje zaslug za dobiček, vendar nikoli ne prevzamejo odgovornosti za izgube, ampak vedno prelagajo krivdo.

Žrtve trga morajo jasno vedeti, ali trgujejo ali investirajo. Tisti, ki poskušajo oboje, so le žrtve trga, ki ne uspejo pri nobenem in trgu zagotavljajo kapital in likvidnost.

Pravi vrhunski trgovci vedo: če nenehno izgubljam denar, je to zagotovo moja napaka in moram najti način, kako jo popraviti. Trgovci so 100% odgovorni za rezultate svojega trgovanja in nikoli ne prelagajo krivde na trg ali zunanje dejavnike. Če izgubim veliko denarja, potem sploh nisem kvalificiran trgovec. Če zaslužim, je to zgolj naklonjenost trga, sreča. Pri vsaki transakciji se trudim le, da izgubim manj denarja ali pa sploh ne izgubim.

6. Inteligenca ni nujna. Vrhunski trgovci prihajajo iz najrazličnejših okolij; nekateri imajo finančno izobrazbo, mnogi so prešli iz nefinančnih področij, nekateri imajo povprečno izobrazbo, drugi pa so strokovnjaki in profesorji ekonomije. Vendar pa trgovanje v resnici nima praga inteligence; pravzaprav so preveč »pametni« ljudje bolj nagnjeni k arogantnosti, ne želijo priznati svojih napak, kar vodi v velike izgube. Vrhunski trgovci ne potrebujejo »pameti«, temveč modrost.

Prave žrtve trga: »Ali ni trgovanje samo kupovanje poceni in prodajanje drago? Imam tako visoko izobrazbo in uspešno kariero, ali za tako preprosto stvar sploh potrebujem pamet? Če izgubim denar, je to zagotovo krivda trga, kako bi se lahko jaz zmotil? Če pade, bom kupil na dnu; če pade še bolj, bom kupil še več; če še naprej pada, sem pač vrednostni investitor. Če malo naraste, hitro pobegnem in nato objavim na družbenih omrežjih: Glejte, kako sem dober, da sem zaslužil.« Ko cena naraste, pravijo, da so bili pripravljeni; ko pade, pravijo, da so že pobegnili. Nato pa sredi noči v tišini jokajo nad svojimi izgubljenimi pozicijami.

Pravi vrhunski trgovci: »Če bi bilo trgovanje tako preprosto, če bi se dalo vse rešiti z diplomo, bi ves denar sveta zaslužili vi.« V resnici je trg enako neusmiljen do pametnih in neumnih, zato med njimi ni razlike. Trgovanje ne zahteva pameti, temveč modrost, ponižnost in spoštovanje do trga. Vrhunski trgovci so mirni ne glede na to, ali zaslužijo ali izgubijo denar, saj vedo, da vse, kar zaslužijo, daje trg, in če ne ostanejo ponižni, jim bo trg to vzel nazaj. Zato se seveda ne hvalijo vsak dan s svojimi transakcijami.

Ali lahko žrtve trga spremenijo svojo usodo s posnemanjem vrhunskih trgovcev? Ne.

Prvič, različni ljudje imajo različne stile trgovanja, in ne morete se držati nečesa, kar ne ustreza vaši osebnosti. Drugič, ker niste sami trgovec, ne morete 100% popolno posnemati njegovih dejanj – ne boste zmanjšali izgub, ne boste obdržali dobičkov in boste pobegnili z majhnimi zaslužki. Ne morete doseči enakih časov in točk odprtja pozicij; ura zamude lahko znatno zmanjša dobičkonosni potencial. Poleg tega je že 50% uspešnost in razmerje med dobičkom in izgubo 2:1 znak odličnega trgovca. Če ne sledite vsaki transakciji in sledite le tistim z izgubo, boste preprosto mislili, da je tehnična raven trgovca slaba. Žrtve trga brez lastne trgovalne strategije in sposobnosti neodvisnega razmišljanja so obsojene na nadaljevanje svoje usode žrtev trga.

Kaj je širša slika trgovanja? Obstajajo različne trgovalne šole in vsaka lahko vzpostavi trgovalni sistem s pozitivnim pričakovanjem, nato pa je ključna izvedba. Temeljna analiza, tehnična analiza, kombinacija obeh, cenovno gibanje, kvantitativno trgovanje, arbitraža, dolgoročno trgovanje, kratkoročno trgovanje itd. Vsaka šola lahko ustvari vrhunskega trgovca, kar je razvidno iz intervjujev z desetinami najboljših trgovcev na svetu.

Vsak od njih ima dolgoročne odlične rezultate, vključno z najboljšimi upravljavci hedge skladov. Pomembno je najti stil in trgovalni model, ki vam ustreza, nato pa je ključna odločna izvedba. Ne domnevajte, da se nekdo moti, samo zato, ker se njegove ideje razlikujejo od vaših. Dva trgovca z različnimi stili se lahko prepirata o isti tržni situaciji, a na koncu imata morda oba prav. Pomembno je najti stil, ki vam ustreza.

Največja zmotna predstava običajnih ljudi o trgovanju je, da menijo, da je to zelo preprosto.

Kot trgovec, ki je dosegel stabilno dobičkonosnost, vam lahko odgovorno povem: obstajajo samo vrhunski trgovci, povprečnih trgovcev ni; je ali 0 ali 100. Povprečen programer lahko še vedno dela kot »CRUD zidar«, vendar je povprečen trgovec prej ali slej žrtev trga, ki izgublja denar. Postati vrhunski trgovec zahteva polno delovno angažiranost in popolno pozornost, močno zanimanje za trgovanje, sposobnost učenja, vpogled in močno izvedbo, določeno vsoto denarja za preizkušanje in napake ter zagotovljeno preživetje. Poleg tega je potrebno vsaj tri do pet let izjemnega truda in predanosti (tri do pet let za tiste z visokim vpogledom, povprečno pet do osem let, in mnogi potrebujejo več kot deset let, da dosežejo pomembne rezultate). In tudi takrat uspeh ni zagotovljen. Veliko je žrtev trga, ki izgubljajo denar že desetletja in še vedno poskušajo doseči izravnavo. Če pa nimate vsaj treh let časa, stroškov, poguma, odločnosti in potrpežljivosti, ki jih zahteva takšna predanost, se lahko poslovite od poti trgovca.

Trgovce lahko primerjamo s športniki, glasbeniki ali slikarji. Ne morete postati vrhunski športnik ali glasbenik samo z delom, in prav tako morate sprejeti, da ne morete postati vrhunski trgovec samo z delom. Doseganje vrhunske ravni na katerem koli področju vključuje podobno količino časa, znoja, bolečine in boja. Človekov vpogled in odpornost določata, kako hitro bo dosegel vrh, pogosto pa mnogi niti ne najdejo poti navzgor.

Vsak, ki poskuša kratkoročno trgovati na trgu, mora vedeti, da so njegovi nasprotniki marljivi in nadarjeni vrhunski trgovci. Če jih ne morete prekositi, vam bodo vzeli denar.

Za vse ostale, ki ne nameravajo postati vrhunski trgovci, ki nimajo zanimanja za trgovanje in niso pripravljeni vložiti izjemnega truda v kariero trgovca s polnim delovnim časom, ampak želijo le z lahkoto doseči povprečni tržni donos okoli 10-20% letno, je najboljša pot, da se ne zapletajo. Namesto tega naj se osredotočijo na kopičenje sposobnosti zaslužka zunaj trgovanja, še vedno se lahko učijo investirati in nato redno vlagajo v široke tržne indeksne sklade ameriških delnic. Po petih letih boste ugotovili, da ste presegli večino samovšečnih malih vlagateljev (žrtev trga), veliko število hedge skladov [1] in različne ETF-e [2], ter 99% »povprečnih trgovcev« [3].

[1] Mnogi hedge skladi ne preživijo treh let, še posebej izjemni hedge skladi (ki upravljajo vsaj sto milijonov dolarjev in imajo letni donos vsaj 50%) so običajno omejeni na interne zaposlene ali velike vlagatelje z osebnimi zvezami.

[2] Poskusi so pokazali, da je sposobnost izbire delnic pri večini ljudi slabša kot pri naključno izbranih opicah.

[3] Statistični podatki kažejo, da le 1% dnevnih trgovcev uspešno posluje eno leto, tistih, ki uspešno poslujejo več kot tri leta, pa je zagotovo še manj.

Pot trgovanja

Pot do vrhunskega trgovca je proces »spoznavanja sebe, spoznavanja sveta, spoznavanja človeštva«. Ne boriš se s trgom, ampak s samim seboj, s svojo notranjostjo.

Spoznati sebe pomeni iskreno se soočiti s samim seboj, iskreno se soočiti s svojo pohlepnostjo, strahom in šibkostjo, poznati svoje resnične prednosti in slabosti. Če ste se zares zmotili, ste se zmotili; nikoli ne prelagajte krivde in ne iščite izgovorov. Trgovanje jasno razkrije vašo človeško naravo in osebnost. Če gre, gre; če ne gre, ne gre. Pogum, da se ne omejujete, je modrost, in pogum, da priznate svoje pomanjkljivosti, je prav tako modrost. Temu se reče samospoznanje.

Tao Te Ching, poglavje 33: "Kdor pozna druge, je pameten; kdor pozna sebe, je razsvetljen."

Spoznati svet pomeni spoštovati trg in tveganje. Trg je neusmiljen; ne zanima ga vaša pozicija. Pred resnično veliko krizo smo vsi le mravlje. Morate spoštovati trg in vedno ostati ponižni. Če pokažete ošabnost ali arogantnost, vas bo trg hitro naučil lekcijo. Če ne sprejmete tržne lekcije, vas čaka bankrot.

Spoznati človeštvo pomeni uporabljati druge kot ogledalo, opazovati vsakodnevni tok pohlepa in strahu na trgu ter koliko prevarantov divja. Opominja vas, da če niste ponižni in iskreni, se ne razlikujete od tistih neštetih žrtev trga in odvisnikov od iger na srečo. Spoznati človeštvo pomeni tudi videti tisočere stiske ljudi na svetu in družbi vračati s pomočjo dobrodelnosti, da bi svet postal malo boljši. Mnogi investitorji in vrhunski trgovci so hkrati tudi izjemni filantropi in izobraževalci. Ko si reven, izpopolni sebe; ko si uspešen, pomagaj svetu. Kot Buda, reši druge in reši sebe. Tisti, ki delujejo le v lastnem interesu, ne morejo postati mojstri.

»Spoznati sebe, spoznati svet, spoznati človeštvo« je hkrati postopen proces in prepleten, medsebojno se dopolnjujoč in krepilen proces; ničesar ne sme manjkati. To je »pot« vrhunskega trgovca; »tehnika« pa je manj pomembna. Zato so vrhunski trgovci hkrati tudi odlični misleci, iskalci »poti« in ljudje s samospoznanjem.

To so nekatera moja razmišljanja in spoznanja o trgovanju. Ti dve knjigi sta vredni večkratnega branja za vsakogar, ki ga zanima. Vse knjige Jacka D. Schwagerja so precej dobre. Čeprav ni bil uspešen trgovec, je zelo uspešen pisatelj, in najti pot, ki jo je ljubil in ki mu je ustrezala, je bila zelo modra odločitev.

Ni zgolj talent: Resnica o IQ, namerni praksi in ustvarjalnosti

Thu, 22 May 2025 12:00:00 GMT

Kognitivni znanstvenik Scott Barry Kaufman se posveča raziskovanju inteligence, ustvarjalnosti in človeškega potenciala. V svoji knjigi raziskuje, kako se učimo, in poskuša ovreči splošno uveljavljena ozka prepričanja o "inteligenčnem kvocientu" in "talentu". S pomočjo lastnih izkušenj prinaša nove možnosti in upanje tistim, ki so bili označeni z "učnimi težavami".

Letos sem prebral 100 knjig, s čimer sem uspešno zaključil svoj letni bralni izziv stotih knjig. Prebrana dela so zajemala različna področja, kot so znanost, medicina, psihologija, umetnost, družboslovje, literatura in investicijsko trgovanje. Med njimi je bilo izjemno veliko odličnih del, zato sem jih zbral in pripravil priporočila. Zares veliko je izjemnih knjig, vrednih branja, a da seznam priporočil ne bi bil predolg, sem moral izbirati le najboljše. Spodaj priporočene knjige so tiste, ki so me prepričale vsaj s štirimi, če ne kar petimi zvezdicami (od petih možnih).

Morda so mi razširile obzorja in izboljšale razumevanje, morda sem pridobil ogromno dragocenega znanja, morda so se globoko dotaknile moje duše, me razveselile ali razžalostile. Te knjige bom v prihodnosti zagotovo bral znova, kar kaže na njihovo pomembnost zame in na vrednost tega seznama priporočil.

To je drugo priporočilo:

Ni zgolj talent: Resnica o IQ, namerni praksi in ustvarjalnosti - Scott Barry Kaufman

Izvirni naslov: Ungifted: Intelligence Redefined - Scott Barry Kaufman

Komu je knjiga namenjena:

Tistim, ki jih zanimajo kognitivna znanost, psihologija in pedagogika.
Tistim, ki želijo preseči sebe ali odkriti svoj potencial.
Staršem in učiteljem, ki se posvečajo posebnim potrebam ali razvoju večplastne inteligence.

Ko sem prvič zagledal naslov, sem mislil, da gre spet za eno izmed motivacijskih knjig za osebno rast. Ko pa sem jo odprl, sem ugotovil, da je to akademsko delo s področja kognitivne znanosti. Marsikdo je zaradi akademskega sloga knjigi dal nizko oceno, a meni je bila izjemno všeč. Če imate radi tovrstne, bolj akademske knjige, bo branje zares prijetno, predvsem zaradi visoke gostote kakovostnih informacij ter številnih razmišljanj in akademskih argumentov.

Avtor Scott Barry Kaufman je ameriški kognitivni znanstvenik, ki se osredotoča na področja inteligence, ustvarjalnosti in človeškega potenciala. V svoji knjigi ne obravnava le pogoste teme "kako se učimo", temveč poskuša tudi ovreči splošno ukoreninjena ozka prepričanja o "inteligenčnem kvocientu" in "talentu". S pomočjo lastnih izkušenj prinaša nove možnosti in upanje tistim, ki so bili označeni z "učnimi težavami" ali "nezadostnimi sposobnostmi".

Izzivanje tradicionalnih IQ testov

Ena izmed glavnih poudarkov knjige je drzno preizpraševanje tradicionalnih IQ testov. Kaufman navaja številne študije in primere, ki kažejo, da so mnogi, ki so bili z IQ testi izključeni iz kategorije "visoko inteligentnih", dosegli izjemne uspehe na različnih področjih. Sam je bil v otroštvu testiran z IQ testom, a je zaradi pretirane anksioznosti in neprilagojenosti standardizirani obliki testiranja dosegel nizke rezultate in bil posledično označen z učnimi težavami:

"Pri vsaki nalogi sem nenehno dvomil vase. Pri vsakem novem vprašanju sem videl več možnih odgovorov... Žal ta test ni vseboval ocene za ustvarjalnost. ...Tako je en sam test zapečatil mojo usodo."

Ravno zato je bolje kot večina razumel položaj otrok, ki so bili označeni z "nizkim IQ-jem" ali "motnjo". IQ testi se namreč osredotočajo le na določene dimenzije, medtem ko številne druge sposobnosti ne pridejo do izraza v tradicionalnih IQ testih in izpitih ter jih ni mogoče opredeliti z enostavno številko.

Na širši ravni bi morali "inteligenco" obravnavati kot skupek različnih inteligentnih sposobnosti, ne pa kot eno samo merilo. Poleg jezikovnih, matematičnih in logičnih sposobnosti bi inteligenca morala vključevati tudi umetniške, glasbene, prostorske, socialno-komunikacijske, ustvarjalne in dimenzije, kot so raznolikost mišljenja, strast, proaktivnost in vztrajnost. Vse te sposobnosti se med seboj prepletajo in vplivajo druga na drugo.

Merjenje inteligence z enim samim IQ rezultatom ni bil Binetov prvotni namen. Binet je bil odtujen od akademske skupnosti, zato njegovi raziskovalni rezultati niso bili deležni pozornosti in so bili celo zlorabljeni. Kot je dejal razvojni psiholog Robert Siegler: "Ironično je, da ljudje tako močno verjamejo, da je Binetov največji prispevek poenostavitev inteligence na eno samo številko – IQ rezultat, medtem ko je ponavljajoča se tema v Binetovih raziskavah bila ravno izrazita raznolikost inteligence."

Binet in Simon sta lestvico inteligence Binet-Simon prvotno zasnovala z namenom, da bi izobraževalnim ustanovam pomagala prepoznati otroke, ki bi v običajnem šolskem sistemu morda potrebovali dodatno pomoč. Vendar so si v takratni Franciji mnogi želeli le prepoznati in "izločiti" otroke z "intelektualnimi primanjkljaji", ne pa izboljšati izobraževalne metode ali pomagati tem otrokom napredovati. Ta trend se je postopoma razširil po vsem svetu.

Potencial je dinamičen in se razvija

Kaufmanovo drugo pomembno stališče je, da potencial ni statičen koncept, temveč se nenehno spreminja s prakso in izkušnjami.

Michael Jordan ni bil rojen z zmožnostjo zabijanja iz proste mete; njegove izjemne sposobnosti in lastnosti niso bile prirojene. Genski zapis ni namenjen oblikovanju lastnosti, temveč sintezi beljakovin. Nismo niti prirojeni niti pridobljeni. Okolje in naši geni so neločljivo povezani; vsaka lastnost se razvije v interakciji med geni in okoljem. Prirojeno in pridobljeno se ne izključujeta, temveč se dopolnjujeta.

"Veliki dosežki" so rezultat kompleksnega medsebojnega delovanja številnih dejavnikov, vključno z razvojem osebnih značilnosti, kopičenjem življenjskih izkušenj, priložnostmi in naključji. Sposobnosti, ki določajo uspešnost na IQ testih, so le del številnih dejavnikov, ki prispevajo k velikim dosežkom.

Majhne genetske prednosti se v ustreznem okolju eksponentno razvijajo, kar je multiplikacijski učinek. Geni in okolje medsebojno vplivajo; geni si avtonomno izbirajo okolje, ki jim najbolj ustreza, okolje pa nato te značilnosti še dodatno krepi ali zavira. "Veliki dosežki" niso prirojeni, ampak potrebujejo čas za razvoj. IQ testi pa ne morejo določiti ali napovedati "velikih dosežkov".

Potencial je nenehno gibljiva tarča. Več kot se nečemu posvečamo, večji postane naš potencial. Nobeno področje nima pravega "IQ praga", zato si ne postavljajte omejitev in si upajte poskusiti. Dream big!

To sem nekoč že povedal:

Kar zadeva "obžalovanje", se zdi, da ljudje pogosto rečejo, da obžalujejo, da so storili XXX, in da bi bilo njihovo življenje zdaj povsem drugačno, če bi izbrali A namesto B. Vendar življenje ni le ena izbira, temveč se soočamo z nešteto odločitvami. Nekaj napačnih izbir je povsem nepomembnih, saj jih lahko kasneje nenehno popravljamo, in na koncu se bomo vrnili k povprečju. Kakšna oseba boste na koncu postali, ni odvisno od sreče ali napak, temveč od tega, da ste se sami odločili postati takšna oseba.

Nevrodiverziteta: Razumevanje razlik z vključujoče perspektive

Avtor ponuja bolj vključujoč pogled na ljudi z avtističnim spektrom (ASD), motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), disleksijo in drugimi stanji, saj imajo ti ljudje pogosto edinstvene prednosti na določenih področjih. To se ujema s sodobno idejo nevrodiverzitete, ki poudarja, da te osebnostne lastnosti niso pomanjkljivost, temveč jih je treba obravnavati kot del človeške evolucije in izražanja raznolikosti.

Različne nevrološke značilnosti lahko na določenih področjih kažejo posebne prednosti; na primer, posamezniki z ADHD imajo lahko močnejšo ustvarjalnost, avtistični posamezniki lahko kažejo izjemno osredotočenost ali spomin na določenih področjih, dislektični posamezniki pa imajo edinstvene prednosti na vizualnem področju.

Avtor Scott Barry Kaufman je bil v otroštvu diagnosticiran z učnimi težavami, vendar je globoko v sebi čutil, da so njegove sposobnosti večje. Zato se je posvetil študiju in raziskovanju kognitivne znanosti o razvoju človeškega potenciala, da bi ugotovil, kakšne so njegove meje in kaj lahko doseže. Glavna zgodba knjige izvira iz avtorjeve bolečine zaradi oznake "učne težave", zaradi česar je želel sam prebiti stereotipe o teh oznakah, podvomiti v celoten sistem ocenjevanja IQ in se mu upreti. Na koncu je dosegel uspeh, ki je presegel vsa pričakovanja, in upa, da bodo njegove izkušnje in raziskovalni rezultati drugim prinesli navdih in spodbudo. Zato je ta knjiga hkrati znanstvena in osebna, polna razmislekov in globoko človeška, zato je zares vredna branja.

Poleg tega so deli, ki sem jih omenil v tem članku, le vrh ledene gore te knjige; vsebuje še veliko dragocene vsebine. Ugotovili boste, da se številni zaključki v knjigi ujemajo s tistimi v splošno znanih motivacijskih knjigah (knjigah za osebno rast), vendar končno z znanstvenega vidika pojasnjuje, zakaj so mnoga spoznanja o osredotočanju na osebno rast smiselna. Lahko bi jo označili za znanstveno biblijo knjig za osebno rast.

Monetova razstava v Tokiu: Od težav s sivo mreno do nesmrtnih potez čopiča

Sun, 16 Feb 2025 19:29:55 GMT

Pred nekaj dnevi, tik pred zdajci, sem si končno ogledal dolgo pričakovano Monetovo razstavo. Monet je namreč eden mojih najljubših slikarjev in hkrati eden mojih najljubših impresionistov.

Pomislil sem, da če bi čez nekaj sto let toliko ljudi v galeriji zares občudovalo moja dela, bi bil tako srečen, da bi se mi zagotovo dvignila pokrovka krste.

Ta razstava Monetovih lokvanjev, ki velja za največjo v zgodovini Japonske, je predstavila 64 originalnih del. Poleg nekaj študij so bila vsa ostala dela izjemno tehtna. Približno 50 jih je prišlo iz pariškega muzeja Marmottan Monet in so bila razstavljena skupaj z deli iz Tokijskega nacionalnega muzeja zahodne umetnosti ter drugih japonskih zbirk, kar je bilo resnično dih jemajoče.

Čeprav sem v vrsti za vstopnice stal uro in pol, je bila to zagotovo najboljša razstava, kar sem jih videl v zadnjih letih. Najel sem avdiovodnik. Čeprav je bilo pred vsako sliko v dvoranah veliko ljudi, sem se, takoj ko sem si nadel slušalke, potopil v svoj svet, v Monetov svet.

Razstava je bila razdeljena na štiri dvorane in pet poglavij, ki so pripovedovala zgodbo od Monetovih prvotnih motivov za ustvarjanje teme lokvanjev, preko oblikovanja ribnika z lokvanji, do kasnejših težav zaradi vojne in sive mrene. Nisem videl le del, temveč celotno zgodbo duše.

Všeč mi je bila umirjenost in bogatost barv prvih poglavij. Monet je vložil veliko truda v ustvarjanje tistega ribnika z lokvanji, opazoval je spreminjanje svetlobe in sence na njem vsak dan. Čeprav si gledal lokvanje, si lahko občutil jutro in večer, pa tudi ognjene sončne zahode. Bila je to umirjenost in bogastvo, preprostost s finimi detajli.

Všeč sta mi bili tudi zadnji dve poglavji, ki prikazujeta Monetovo pozno obdobje. Eno je nemoč in bolečina zaradi prve svetovne vojne, drugo pa hude težave s sivo mreno. Prizori in barve so postali bolj divji in svobodni, vendar je kljub tej divjosti mogoče opaziti Monetovo subtilno zaznavanje življenja in lepote. To je bil boj proti usodi, žalovanje za ljudmi, ki so trpeli v vojni.

Moneta so v poznih letih nenehno pestile očesne bolezni. V letih, ko je ustvarjal dela, povezana z japonskim mostom, se mu je siva mrena močno poslabšala. Pri 93 letih je bilo njegovo desno oko že skoraj slepo. Po operaciji se mu je vid nekoliko popravil, vendar je še vedno imel zelo izrazito rumeno-zeleno barvno popačenje. Kljub temu je vztrajal pri ustvarjanju.

»Ko pevec izgubi glas, se upokoji. Ko slikarju operirajo sivo mreno, mora opustiti slikanje. Vendar je opustitev slikanja zame nekaj, česar nikakor ne morem storiti.«

Všeč so mi bile tiste vrbe žalujke. Nekaj ogromnih vrb žalujk, gledanih nekoliko od spodaj, brez neba, celotno platno so zasedale vrbe. Deblo je bilo rdeče, stalo je mogočno na sredini in bilo izjemno opazno. Nato pa še razprostirajoče se vrbe, ta izjemna, preplavljajoča občutek, ki je celo presegal dimenzije platna in direktno udaril v srce gledalca.

Zanimiva anekdota: Trije Japonci so obiskali Monetov atelje in ga opazovali, kako slika to vrbo žalujko. Eden izmed njih je bil radoveden in si ni mogel pomagati, da ne bi vprašal: Ali so te barve – rdeče deblo in zeleni listi vrbe žalujke – resnične? Zanimal ga je ta kontrast.

Monet je odgovoril: »Veste, moja stara dela, ki jih zdaj ocenjujete kot čudovito barvna, so ljudje nekoč kritizirali, češ da so barve čudne. Tako da se vam te barve zdijo zdaj morda čudne, a nekega dne v prihodnosti bodo ljudje vzdihnili: 'Kako čudovite barve!'«

Nekaj let po Monetovi smrti so bila njegova dela z lokvanji razstavljena v muzejih in so globoko ganila srca gledalcev.

Monet je nekoč ob ribniku z lokvanji ustvaril rožno pot. Serija treh del z naslovom 'Hiša, gledana iz rožnega vrta' je bila zadnja serija, ki jo je ustvaril v življenju. Kako čudovito so pomešane te barve! V zgornjem levem kotu se je komaj videla hiša – kraj, kjer je živel več kot 40 let.

Kako čudovito je bilo videti od tam!

»Prej ali slej bo vse, kar vidim, postalo popačeno in zmedeno. To je nevzdržno. Če ne bom mogel videti narave tako, kot jo vidim zdaj, bom raje ostal slep in ohranil spomin na lepoto, ki sem jo vedno videl.«

Leta 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna in Monet se je poglobil v ustvarjanje monumentalnih del. Dejal je, da mu delo pomaga, da ne razmišlja o žalostnih časih. »Sram me je, da sam raziskujem te nepomembne barve in oblike, medtem ko toliko ljudi umira in trpi,« je dejal.

Po koncu prve svetovne vojne, novembra 1918, je pisal svojemu staremu prijatelju, premierju Georgesu Clemenceauju, in mu podaril ti dve deli v počastitev konca vojne.

Vrbe žalujke so bile namenjene spominjanju, simbolizirale so žalost in spomin. Monet si je zamislil, da bodo ljudje ob pogledu na to delo vstopili v mirno meditativno stanje, si predstavljali, da so obkroženi z neskončno vodo v sliki. Na površini ribnika so se odražale vrbe žalujke. Pravi deli vrb in njihovi odsevi v vodi so izgubili meje in se zlili v eno. Resničnost in iluzija sta se združili v tekočem mikrokozmosu, do neke mere.

Na drugi sliki vrbe žalujke pa spodnji del debla drevesa, skupaj s polovico vrbe, ki se nagiba k vodi, metaforično prikazuje osebo, ki s sklonjeno glavo joka.

Večino zgornje vsebine sem zapisal med sprehodom po razstavi, poleg tega pa sem si med opazovanjem vsakega dela zapisal tudi nekaj vtisov. Ker je bilo fotografiranje dovoljeno le v tretji dvorani (osem del), ročno zapisovanje pa je pustilo še globlji vtis in omogočilo bolj poglobljeno izkušnjo brez motenj. Poleg tega so bile razstavne dvorane v prvem in drugem nadstropju kleti, spodaj pa ni bilo niti signala za mobilni telefon, kar je bil odličen razlog za popolno potopitev. Avdiovodnik me je prav tako izoliral od množice in me takoj popeljal v globok način potopitve. Vsebina avdiovodnika je bila izjemno dobra in je izkušnjo ogleda razstave povzdignila na višjo raven, zato priporočam, da si ga vsi najamejo. Posebna razstava ni bila velika, pa sem vseeno tam preživel več kot tri ure.

Razstava v Tokiu se je zdaj končala, vendar se bo nadaljevala v Kjotu, tako da imajo tisti, ki so jo zamudili, še priložnost. Razstava mi je bila resnično zelo všeč; očitno je bila skrbno kurirana in na izjemno visoki ravni. V trgovini z umetninami si nisem mogel kaj, da ne bi kupil nekaj razglednic in omejeno izdajo kataloga razstave. Celovita kakovost in izkušnja te razstave (razen izjemnega števila obiskovalcev) sta bili izjemno dobri, zato jo toplo priporočam.

Preprost listanje kataloga si lahko ogledate v mojem tvitu/videu => x.com/Philo2022

Moj svetovni nazor

Wed, 25 Dec 2024 18:19:46 GMT

Albert Einstein je napisal knjigo z naslovom »Moj svetovni nazor«, ki vsebuje zbirko njegovih objavljenih pisem, esejev in javnih govorov. Eden izmed teh člankov nosi enak naslov kot knjiga. Tudi jaz bi rada napisala nekaj o svojem svetovnem nazoru.

Namen tega eseja je dvojni: prvič, da si uredim svoje trenutne misli, in drugič, da zapišem tiste stvari, ki so zame izjemno pomembne. Služile mi bodo za samorefleksijo in samodisciplino, da se v težkih trenutkih spomnim, kakšna moč me poganja naprej, kaj je moja pot. Želim si, da ne bi izgubila smeri, da bi ohranila pogum in radovednost.

Poleg tega, čeprav sem še razmeroma mlada, menim, da sem na poti uma in čustev prepotovala že izjemno dolgo pot. Prebrodila sem gorovja in prečkala morja, videla najlepše pokrajine na svetu, raziskala neodkrite dežele, okusila radost raziskovanja in odkrivanja, doživela osamljenost iz globin vesolja, izkusila bolečino, ki biča dušo, občutila toploto in mraz med ljudmi, pa tudi toploto iskrenega objema, ki se dotakne srca. Že dolgo časa se mi zdi, da v mojem mladem telesu prebiva več duš, med njimi pa ima posebno težo modrec, ki je preživel marsikaj. Pogosto se imam za puščavnico v mestu, za duhovno iskanje.

Če bo kdo od bralcev po naključju našel v tem kaj odmeva, spodbude ali navdiha, bo to seveda izjemno dobrodošlo.

Politika

Nikoli se nisem identificirala kot del določene države ali naroda. Vidim se kot državljanko sveta, celo kot nekakšno Nezemljanko. Pripadam naravi, nebu, oceanu in vesolju.

Osamljenost me je spremljala že odkar pomnim, a se nikoli nisem počutila osamljeno. Odmaknjena sem od množic in kolektivov, nikoli si nisem želela vključiti se vanje in nimam zanimanja za nobene velike pripovedi. Rada se zabavam sama, sem spretna v tem in uživam v raziskovanju in odkrivanju, saj lahko najdem veselje v vsem. Znam prepoznati in se učiti iz vrlin drugih, pa naj gre za ljudi okoli mene, za oddaljene osebnosti, ki so kot svetilniki, ali za iskrice luči v zgodovinskih knjigah. Vedno se lahko veliko naučim od različnih ljudi.

Že od malih nog sem se zavedala svoje sreče. Nekega popoldneva v srednji šoli sem si v zvezek zapisala na desetine stvari, za katere sem bila hvaležna. Moja največja sreča je bila, da sem se rodila v mirnem obdobju in sorazmerno mirni regiji. Toda kot ženska, rojena v oddaljeni gorski vasici, nisem imela veliko. Predšolska leta sem preživela pri starih starših, delala sem od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Čeprav nisem imela veliko, celo manj kot mnogi moji vrstniki, sem bila kljub temu že od majhnega hvaležna za vse, kar sem imela, in sem bila s tem zadovoljna.

V konfucijanskem besedilu Lun Yu sem prebrala: "Z eno posodo riža, z eno zajemalko vode, v revni uličici – drugi ne bi mogli prenašati njegovega gorja, Hui pa kljub temu ni spremenil svojega veselja." Mislim, da sem tudi jaz takšna.

Zagovarjam svoboden razvoj posameznika in nasprotujem omejevanju zakonite svobode ljudi. Podpiram svobodo govora in nasprotujem totalitarizmu ter diktaturi. Ljudje imajo svobodo izražanja političnih pogledov in svobodo pred strahom.

Menim, da je temeljna naloga vlade zagotavljanje pravic državljanov v okviru demokratične ustave, smotrna uporaba davkoplačevalskih sredstev pod nadzorom državljanov in delovanje za blaginjo družbe. Želim si živeti v družbi, kjer lahko vsi živijo v miru in blaginji, kjer so starejši preskrbljeni in mladi imajo oporo. Seveda utopija v resničnem življenju ne obstaja, vendar si prizadevamo za čim boljše ravnovesje na vseh področjih. To ravnovesje mora temeljiti na demokratični ureditvi, saj se ta lahko nenehno samopopravlja in izboljšuje. Diktatorske vlade nimajo učinkovitih mehanizmov za trajno samokorekcijo, močnih nadzornih mehanizmov in prave delitve oblasti. Tudi če nenehno spodkopavajo življenje, premoženje, varnost in svobodo državljanov, nimajo mehanizmov za samoregulacijo in zaviranje, kar predstavlja potencialno veliko varnostno grožnjo. Prevelika moč v rokah vlade ni dobra stvar.

Ne podpiram popolne odprave smrtne kazni, vendar sem odločno proti njeni zlorabi; na splošno ostajam nevtralna. Čeprav verjamem, da je pravica do življenja naravna pravica in da nihče, vključno z vlado, ne sme nikomur odvzeti življenja, sem seznanjena z dejanji nekaterih izjemno hudih sociopatskih zločincev v zgodovini. Zato menim, da imajo davkoplačevalci pravico odločiti, da ne bodo zapravljali velikih davčnih sredstev za oskrbo takšnih zločincev. V primeru pobega bi takšne osebe lahko povzročile ogromno škode življenju in premoženju državljanov. Vendar bi morala biti smrtna kazen strogo omejena in ne zlorabljena. Razen v skrajnih primerih izjemno hudih dejanj z daljnosežnimi posledicami, v drugih okoliščinah zločincem ne bi smeli zlahka odvzeti življenja.

Podpiram legalizacijo evtanazije, vendar pod strogimi pogoji. Če bi se mi zgodilo, da bi zbolela za neozdravljivo boleznijo, bi si želela dostojen in prostovoljen način zapustitve sveta, namesto da bi morala trpeti neskončne bolečine v bolniški postelji. Vendar bi morala država ali regija previdno uveljaviti legalizacijo evtanazije glede na lokalni družbeni razvoj, kakovost državljanov in stopnjo izobrazbe, saj se evtanazija ne sme zlorabiti.

Podpiram legalizacijo istospolnih zakonskih zvez. Čeprav menim, da je zakon zastarel sistem, bi morala imeti spolne manjšine enake pravice do poroke kot večina ljudi na svetu. Poleg tega, da poročna listina prinaša posvetno priznano čustveno vez, omogoča partnerjem tudi pravico do podpisa pri pomembnih operacijah, zagotavlja zaščito in delitev premoženja po zakonu o zakonski zvezi, brez potrebe po dodatnih odvetnikih za zapletene in dolgotrajne postopke. Vsaj zaenkrat se zdi, da je to priročna, hitra in stroškovno učinkovita izbira.

Nasprotujem legalizaciji spolne trgovine in trgovine z organi. Vem, da ne glede na moje stališče, spolna trgovina ne bo izginila, ker so ljudje pač takšni. Vendar nasprotujem legalizaciji spolne trgovine, to je moje stališče. Po eni strani spolna trgovina povzroča neizmerno fizično in duševno škodo tistim, ki so vpleteni. Legalizacija bi spodbudila še večji razcvet povezanih sivih in črnih industrij ter poslabšala trgovino z ljudmi, kar je že dejstvo v državah, kjer je spolna trgovina legalna. Po drugi strani pa, ko je spolnost mogoče zakonito kupiti z denarjem, to spodbuja objektifikacijo ljudi, škodi dušam nekaterih ljudi, spodbuja zasledovanje zgolj živalskih nagonov in opuščanje iskanja ter vzpostavljanja enakopravnih in ljubečih odnosov. To je pot brez povratka.

Nasprotujem vojni in vsem dejanjem, ki spodbujajo vojno, ter vojnam, ki so aktivno sprožene pod kakršnim koli izgovorom. Vojna je izjemno kruta, daleč presega človeško domišljijo, mir pa je izjemno dragocen. Ljudje, rojeni v mirnem obdobju, na to pogosto pozabijo, zato se zgodovina nenehno ponavlja. Menim, da je razvrščanje ljudi v razrede iz katerega koli razloga začetek mnogih velikih zlorab, vključno z vojno, genocidom in etničnim čiščenjem. Dejanje čiščenja tako imenovane "nizko kakovostne populacije" je zločin.

Po branju knjige »Nevidne ženske« sem se s številnimi dejstvi, navedenimi v njej, seznanila s šokantnim stanjem zanemarjanja in neenakopravnega obravnavanja ženskih pravic v različnih delih sveta. Spoznala sem, da je položaj žensk v resničnem svetu veliko hujši, kot sem sprva mislila. Upam, da me bo vse to nenehno opominjalo na moji življenjski poti, da lahko v okviru svojih zmožnosti nekaj storim glede tega.

Menim, da ljudje potrebujejo vero, pa naj bo to vera v religijo, ali pa vera v resnico, dobroto in lepoto, vera v pravičnost, vera v resnico. Ljudje brez vere zlahka plujejo s tokom in postanejo živi mrtveci. Vera pomaga ljudem, da ponovno najdejo smer, ko so zmedeni; ne glede na to, kako temno je okolje, bo svetloba vere prodrla skozi temo in meglo, nas osvetlila in nas spremljala na poti naprej.

Nasprotovanje vsem oblikam verig prezira

Veliko ljudi izbira šole, smeri in poklice na podlagi verig prezira. Kakšna je njihova osebnost, kaj jih zanima in kaj imajo radi, kakšne so njihove vrednote, tukaj sploh ni pomembno. Zdi se, kot da je njihovo življenje že v trenutku rojstva dobilo določeno šablono, in vsak dan od takrat naprej ni nič drugega kot igranje po nekakšnem enoličnem scenariju.

Kitajci so že od nekdaj brali knjige z zelo koristoljubnim namenom. Gesla so bila branje za slavo in bogastvo, branje za vzpon države, ne pa branje za zadovoljevanje radovednosti. Tudi cilji mnogih ljudi so šablonizirani: hiša, avto, partner, otroci in neskončno primerjanje.

Ne hrepenim po takšnem enoličnem življenju, želim biti drugačna oseba in se ne bojim biti drugačna.

Nasprotujem vsem oblikam vzvišenosti, vključno z vsemi oblikami verig prezira, arogantnimi in vzvišenimi držami ter obtoževanjem in moralnim izsiljevanjem z domnevne moralne vzvišenosti. Biti strpen do drugih, strog do sebe. Morala je namenjena samodisciplini, ne zahtevanju od drugih.

Pojasnilo: Vse, kar govorim, je namenjeno samodisciplini. Lahko izrazim sočutje in razumevanje do ljudi in dejanj v različnih okoliščinah, vendar jih ne morem nujno občudovati. Ne občudovati ne pomeni kritizirati, ampak preprosto, da so okusi različni.

Ne maram gledati gor ali dol na druge, niti ne maram, da me drugi gledajo gor ali dol. Prizadevam si za absolutno enakost osebnosti, ne glede na raso, starost, spol, spolno usmerjenost itd. Spoštujem vsakogar, vsakogar vidim kot enakovrednega posameznika, in to brez kakršnih koli predpogojev. Ni mi treba "si prislužiti mojega spoštovanja", to je moja privzeta nastavitev. Vendar, če kdo stori nekaj, kar močno preziram, bo verjetno izgubil moje spoštovanje. Osebnostno smo še vedno enaki, vendar mi ta oseba preprosto ne bo všeč in ne bom z njo vzpostavljala stikov ali odnosov.

Funkcija komentarjev na družbenih medijih daje mnogim nerazvitim ljudem napačno predstavo, da je to enako kot "puščanje ocene po nakupu izdelka". Kupil sem nekaj, torej lahko napišem oceno; naletel sem na to informacijo, torej te lahko ocenim iz katerega koli kota in na kakršen koli način. Bistvo komentarjev bi moralo biti orodje za komunikacijo in izmenjavo, ne pa ocene za izražanje všečkov ali nevšečkov.

Svoboda in sreča

Zame sprejemanje pomembnih odločitev ni težka in zapletena zadeva. Zame je najpomembnejša svoboda, nato pa sreča, ki jo prinaša svoboda, in radost odkrivanja. Lahko dolgo časa razmišljam, vzpostavim svoj sistem vrednot, nato pa v zelo kratkem času sprejmem odločitev in jo nato dolgo časa izvajam, ker vem, kaj je zame najpomembnejše načelo.

Izbiram, da se največ energije posvetim sebi, ne pa drugim. Izbiram, da največ energije porabim za razmišljanje in delovanje, ne pa za neodločnost. Kritiziranje je enostavno (vključno s kritiziranjem z moralne vzvišenosti, ko se dobro počutiš ob tipkanju). Toda resnično delati težke stvari, kot so izzivanje in uresničevanje sebe, ustvarjanje izjemnih stvari, širjenje vpliva in ustanavljanje dobrodelnih fundacij, ki prinašajo resnično pomoč ljudem, je težko. In jaz bom zagotovo izbrala te težke poti.

Izbrala bom, da zapustim okolja, kjer se ne počutim svobodno, in odnose, ki mi ne prinašajo svobode in udobja. Zame sta svoboda in sreča neločljivo povezani in se medsebojno dopolnjujeta. Zame sreča brez svobode ni sreča, svoboda brez sreče pa sploh ne obstaja.

Svoboda vključuje svobodo mišljenja, pa tudi ekonomsko neodvisnost in osebno avtonomijo. Vključuje svobodo, da rečeš ne vsemu, česar ne želiš početi.

Sem bolj čustveno svobodna kot v preteklosti. Nekoč sem se upirala žalosti, ker sem jo imela za znak šibkosti. Potem ko sem večkrat doživela čustvene vzpone in padce, zapadla v dolgotrajno depresijo in dosegla dno, sem spoznala, kako pomembno je pustiti čustvom prosto teči. Ne glede na to, ali gre za veselje ali žalost, je treba priznati svoja resnična čustva. Zanikanje ne bo odpravilo bolečine, pogum za priznanje pa je tudi pogum. Šele po priznanju je mogoče zaceliti rane.

Samo podaljšanje življenja ni smiselno, saj je kakovost življenja v zadnjem obdobju (od nekaj let do nekaj desetletij) precej slaba, ne glede na to, kdo si. Namesto podaljševanja življenja bi morali več razmišljati o tem, kako povečati kakovost življenja.

Veselo vzdušje je resnično nalezljivo, ne gre za noro veselje, ampak za občutek vitalnosti in živahnosti. Mislim, da sem včasih v družbi drugih tudi jaz zelo optimistična. Sreča je tudi umetnost življenja; znati moraš odkriti lepoto v vsakdanjosti, biti poln radovednosti, razumeti humor, ceniti lepoto, biti iskren – to je biti majhen umetnik.

Življenje in sreča, pomen vztrajnosti

Po tem, ko sem prebrala preveč biografij slavnih osebnosti in zgodb o različnih izjemno uspešnih ljudeh, se zavedam pomembnosti zgodovinskega razvoja, sreče in talenta za individualni uspeh. Toda ko preklopim na individualni pogled, je stopnja truda teh velikih ljudi daleč presegala povprečnega človeka in njihove sodobnike. Da, obstaja veliko ljudi, ki imajo več sreče, so bolj nadarjeni in delajo trše kot ti. Če boš vztrajala na tej poti, boš zagotovo srečala takšne ljudi.

S preklopom na moj individualni subjektivni pogled lahko nadzorujem svoj čas in dejanja, lahko nadzorujem in spreminjam sebe. Zgodovina ima svoj potek, jaz pa imam svojo subjektivno aktivnost. Ponovno poudarjam, da je to misel o samodisciplini. Zaradi tega ne bom kritizirala drugih, da se ne trudijo (kar bi nasprotovalo prej omenjenemu načelu enakosti), ampak zahtevam od sebe, da ne pripisujem dosežkov drugih zgolj "sreči", čeprav je to za večino ljudi zelo uporaben psihološki placebo. Vendar se ne smem ustaviti pri tem, ampak moram videti več kot to. Če se ustavim tukaj, nikoli ne bom napredovala.

Sreča je vzvod. Pomembnejša od sreče je sposobnost odkriti in izkoristiti srečo, toda 0 pomnoženo z 10000 je še vedno 0. Moram se izjemno potruditi, da povečam ta vzvod, da me sreča sama najde. Obvladovanje vzvoda je ključ do obvladovanja lastne usode, ne pasivno sprejemanje, ampak aktivno spreminjanje.

Če je verjetnost uspeha pri poskusu nečesa 10-odstotna, in če to dejanje ne prinaša nobenih stroškov, je verjetnost, da bo uspelo vsaj enkrat pri desetih zaporednih poskusih, 65,13-odstotna. Pri dvajsetih zaporednih poskusih je verjetnost uspeha 87,84-odstotna, pri 38 zaporednih poskusih pa verjetnost, da bo uspelo vsaj enkrat, doseže 98-odstotkov.

Poleg tega se ljudje izjemno dobro učimo in razvijamo iz napak in neuspehov. Z absorbiranjem preteklih napak in izkušenj ter ponovnim poskusom boste ugotovili, da je vaša hitrost rasti presenetljivo hitra. Vsakokratna verjetnost uspeha se bo z izkušnjami nenehno povečevala, zato bo dejansko število poskusov, potrebnih za doseganje 98-odstotne uspešnosti, veliko manjše od začetne ocene.

To je pomen vztrajnosti in pomen, da ne dovolimo, da nas neznane težave premagajo. Poleg tega je na svetu veliko stvari, pri katerih so stroški ponovnih poskusov zelo majhni. Ključno je odkriti in aktivno iskati prave priložnosti, nato pa nenehno poskušati in preverjati.

Življenje je igra pogumnih; le z vsemi močmi lahko pridobiš vse.

Obvladovanje tveganj

Obvladovanje tveganj ni le koncept na področju investicij; za dobro življenje bi morali obvladovanje tveganj postaviti na prvo mesto. Napačno ravnanje ni strašno, ljudje se neizogibno motijo, vendar je treba z vzpostavitvijo dobrega spoznavnega in izvedbenega sistema preprečiti možnost, da bi se življenje zrušilo in se ne bi mogli več postaviti na noge. Dogodki črnega laboda se bodo zagotovo zgodili, in verjetnost, da se bodo zgodili, je veliko večja, kot si ljudje predstavljajo. Stvari, ki se zgodijo enkrat na sto let, ne pomenijo, da se pojavijo le enkrat na sto let, ampak da je vsako leto 1 % verjetnosti, da se bodo zgodile.

Z izboljšanjem spoznanja sem se postopoma zavedla, da so mnoga dejanja, ki sem jih ves čas počela, pravzaprav sodila v obvladovanje tveganj. Ker sem ves čas stremela k svobodi, sta svoboda in obvladovanje tveganj v bistvu podobni stvari. Nizko tveganje in visoki donosi so oblika svobode; nizki stroški in visoki donosi so svoboda; nizko tveganje, nizki stroški poskusov in visoka toleranca na napake so svoboda; dober odnos je visoka toleranca na napake do sebe in drugih, kar je čustvena svoboda. Imamo svobodo, da delamo, kar želimo, in svobodo, da ne delamo, česar ne želimo.

Prej sem omenila, da je vztrajnost s stališča verjetnosti smiselna, vendar to ne velja za igre na srečo, kot je nakup loterijskih srečk, kjer je verjetnost uspeha daleč manjša od 1 % in se ne povečuje z izkušnjami. Gre za igro z negativnim pričakovanjem, in če jo igraš dovolj pogosto, je bankrot neizogiben.

Dobro obvladovanje osebnih tveganj, družinskih tveganj in tveganj za potomce je pravzaprav tudi izraz ljubezni. Obvladovanje tveganj za družinske člane ne pomeni, da živijo v rastlinjaku, ampak pomeni vzpostavitev sistemske preventive, vključno z rednimi zdravstvenimi pregledi, pogosto komunikacijo v življenju, obvladovanjem tveganj premoženja in razumno razdelitvijo. Težave je treba odkriti pravočasno in čim prej, ne pa obžalovati šele takrat, ko je prepozno in ni več moči za popravilo.

O intimnih odnosih in pravi ljubezni

Sodobni ljudje verjetno precenjujejo vrednost ljubezni, hkrati pa podcenjujejo moč in zdravilne učinke, ki jih prinaša dobra ljubezen.

Menim, da je razvrstitev moči/zdravilnih učinkov/sreče, ki jih lahko prinašajo različni odnosi, naslednja:

Zelo dobra ljubezen > Samooskrbno samsko stanje >> Povprečen intimen odnos >> Slab intimen odnos

Ne morem natančno definirati ljubezni, lahko pa z gotovostjo trdim, da prava ljubezen zagotovo ni neka šablona ali formula, ni seznam desetine točk, in zadovoljevanje tega seznama ne pomeni prave ljubezni.

Prava ljubezen bi morala biti nekaj takšnega, česar si pred resničnim srečanjem sploh ne moreš predstavljati, kakšna je njena oblika, niti kakšne izkušnje ti lahko prinese. Dokler je ne srečaš, veš, da je nekaj dovolj posebnega, a prebrskaš slovarje in vse knjige, preiščeš vse pogovore na to temo, pa ne moreš dobro opisati svoje izkušnje. Zgolj z negotovostjo jo začasno definiraš kot »ljubezen«. Sčasoma se ta definicija iz negotovosti postopoma potrdi in na koncu postane trdna.

Dobra ljubezen ne bi smela le premikati tvojih čustev, temveč bi morala biti tudi izjemno učinkovito duševno pomirjevalo. Zato bi morala imeti tudi rada branje, razmišljanje, raziskovanje, slikanje in fotografiranje.

Čeprav se odprti odnosi zdijo zanimivi, si najbolj želim dolgoročen odnos ena na ena, kjer si po dolgih letih ob pogledu name še vedno zvezde v očeh in se ob omembi mojega imena drugim ne moreš zadržati nasmeha. Čeprav po posvetnih merilih morda nisem najodličnejša, sem zagotovo izjemna oseba in v mojih očeh najbolj posebno bitje. Na nebu je toliko zvezd, a jaz sem predana le eni.

Poleg tega menim, da je na svetu le peščica ljudi z izjemno visoko stopnjo uma in čustvene inteligence, ki lahko hkrati ljubijo več ljudi in suvereno krmarijo v odnosih. Ne glede na to, ali gre za odprt odnos ali poliamorijo, so to izjemno težke stvari. Vsi drugi ljudje verjetno pod tem izgovorom hodijo na zmenke in izkoriščajo druge. Če nekdo v zakonu predlaga odprtost, je verjetno že bil nezvest.

Najdragocenejše na svetu ni nič drugega kot iskreno srce, in med iskrenimi srci je najredkejše tisto, ki lahko vidi dušo drugega z otroško nedolžnostjo.

Zakaj je prava ljubezen tako redka? Velik del razloga je v tem, da je iskreno srce težko najti. Najprej mora biti resnica, nato pa še ljubezen. Nekateri imajo resnico, nimajo pa ljubezni; nekateri imajo ljubezen, a ni dovolj resnice. Oboje skupaj lahko doseže stanje prave ljubezni. Moraš biti iskren in moraš biti prisrčen, zato si resnično prisrčen.

Kar najbolj cenim

Ne privlačijo me ljudje, ki niso notranje močni. Všeč so mi močne osebnosti z žilavo vitalnostjo, z dobrim estetskim čutom, ki niso arogantni niti samopomilovalni, so izjemni, a ne uživajo v razkazovanju svoje superiornosti, so prijazni in neagresivni, imajo nekaj posebnih, nenavadnih lastnosti, neutrudno radovednost, izjemno vizijo in se predano posvečajo svojim strastem.

Zelo pomembna je tudi iskrenost do sebe in drugih.

Najbolj cenim svojega »idealnega jaza«. Verjamem, da lahko dosežem 85 % zgoraj naštetega, kar tudi kaže, da sem si resnično všeč. Ne zanima me, ali me drugi ocenjujejo, ali kako me ocenjujejo; to ne bo omajalo mojega položaja v mojem srcu. Ne gre za to, ali je določena stvar pravilna ali ne, lahko rečemo, da je to temelj osebne samozavesti, na katerem so zgrajeni vsi drugi načini in slogi delovanja.

Človek vidi le tisto, kar želi videti, ne pa resničnega sveta. Vsakogar vplivajo lastne predsodki.

Želim si biti le prisrčna oseba, ker prisrčni ljudje vidijo tudi prisrčen svet.

Moje najbolj cenjene človeške lastnosti so: pogum, prijaznost, iskrenost.

Menim, da je pomemben znak osebnostne rasti, ali se človek lahko zares zaveda obstoja drugih. Zavedanje, da nisem središče sveta, da nihče ni dolžan zadovoljevati mojih potreb kadarkoli in kjerkoli, da nihče ni dolžan, da me ima rad ali me priznava. Skrbim in ljubim ljudi okoli sebe, ne z namenom, da bi si pridobila njihovo naklonjenost, ampak zato, ker so zame zelo pomembni ljudje. Zavedam se, ali imajo skrbi, in želim si, da bi bili srečni.

Učim se in rastem, da postanem boljša in odličnejša različica sebe, predvsem ne z namenom, da bi si pridobila občudovanje in priznanje drugih, ampak zato, ker učenje in rast prinašata veselje. Četudi je nekdo izjemen in močan, z malo pomanjkljivostmi, imajo drugi še vedno pravico, da ga nimajo radi. V nasprotnem primeru bi nastal pasivni nadzor. Nujno je prepoznati obstoj drugih; vsi smo enaki in imamo različne potrebe. Vsakdo mora skozi to fazo rasti, nato pa se večina skrbi razblini.

Vrednote so estetski standard

Estetska usklajenost je pomembnejša od usklajenosti hobijev in bolje loči ljudi; ljudi ločuje estetski okus. Širše pojmovanje estetike v resnici vključuje tako pogled na to, ali je »določeno konkretno delo lepo«, kot tudi pogled na nekatere abstraktne stvari, vrednote itd., in se kaže v tem, ali se strinjamo s temi pogledi.

V primerjavi s skladnostjo treh pogledov (na svet, vrednote in življenjsko filozofijo), je estetska usklajenost višja raven abstrakcije. Morda nekdo še ni spoznal določene stvari, a če ima že svoj estetski standard, bo ob prvem spoznanju te stvari oblikoval lastno vrednostno sodbo. Ljudje z estetsko usklajenostjo bodo pri podobnih vrednostnih sodbah prišli do razmeroma podobnih rezultatov.

Skladnost interesov morda ne bo pripeljala do prijateljstva, saj imajo ljudje morda veliko nasprotujočih si stvari, in se bodo prej ali slej razšli.

Estetska usklajenost pa pomeni, da če A deli nekaj lepega z B, lahko B do določene mere razume in občuti lepoto te stvari, ne da bi moral imeti enake interese. Pravzaprav sta se že srečala na razpotju in hodita po isti poti.

Tudi slog izražanja ljudi lahko odraža estetiko. Nekateri pišejo poetično in slikovito, izražajo se iskreno in prisrčno, medtem ko drugi uporabljajo umazan in grd jezik, zaradi česar se sprašuješ, ali je to sploh človeški jezik. Če je spletni anonimni in offline slog izražanja razmeroma skladen, se lahko šteje, da je oseba dosledna v besedah in dejanjih, torej razmeroma zanesljiva. Če pa oseba na spletu anonimno uporablja umazan jezik in se obnaša neprimerno, ne glede na njeno stanje v resničnem življenju, se ji želim izogniti.

Po mojem mnenju je najpomembnejša lastnost, ki bi jo moral imeti odličen ustvarjalec, izjemna zaznavna sposobnost in srce, ki lahko odkrije resnico, dobroto in lepoto. Druge stvari, kot so želja po izražanju, ustvarjalnost ali estetski čut, niso mistične, ampak so veščine, ki se jih da naučiti in izpopolniti. Prve pa ni mogoče doseči zgolj z trudom. Če menite, da je ustvarjanje mistično, je to le zato, ker ne razumete globoko, kako ustvarjanje deluje.

Mislim, da je moje življenje potovanje v iskanju lepote – čudovite končne teorije, čudovitih osebnosti, lepih pokrajin, okusne hrane… Lepote, ki se skriva v trenutku in večnosti, v običajnem in veličastnem, v resničnosti in iluziji, v dobroti in zlu, v podrejanju in uporu. Če je začasno ne najdem, se bom sama klesala in ustvarjala svoja dela. Sem opazovalka, občudovalka in tudi ustvarjalka.

Pozneje sem po naključju prebrala, da je Zhu Guangqian napisal nekaj podobnega:

Življenje je že samo po sebi širša umetnost. Življenjska zgodba vsakega posameznika je njegovo lastno delo. To delo je lahko umetniško ali pa ne, ravno tako kot iz enakega surovega kamna lahko nekdo izklesa veličasten kip, medtem ko ga drug ne more »oblikovati«. Razlika je v naravi in kultivaciji. Kdor zna živeti, je umetnik, njegovo življenje pa je umetniško delo. — Zhu Guangqian, »O lepoti«

Sem drevo

Stanje »neuporabnosti« je najbolj svobodno; ničesar ne zahtevam od nikogar, niti nihče ničesar ne zahteva od mene. Zelo, zelo mi je všeč Zhuangzijevo delo »Svobodno in lahkotno potovanje«. Vedno sem govorila, da si želim biti drevo, in sicer takšno drevo – neuporabno drevo, svobodno in lahkotno drevo, drevo, ki raste po mili volji, ne da bi ga kdo motil.

»Sedaj imaš veliko drevo, pa te skrbi njegova neuporabnost. Zakaj ga ne bi posadil v deželi niča, na prostrani divjini, se ob njem brezdelno sprehajal in se sproščeno ulegel pod njim? Ne bo ga posekala sekira, nič mu ne bo škodilo; ker ni za nič uporabno, kje bi ga lahko kaj mučilo?«

Seveda sem na fizični ravni zagotovo sorodna tudi rastlinam; ob sončnih dneh sem sijoča, brez sonca pa zlahka postanem otožna.

Prav tako mi je zelo všeč cipresa iz Waldena:

V delu starodavnega perzijskega pesnika Sadija »Rožni vrt« sem prebral: »Modreca so vprašali: 'Vsemogočni Bog je ustvaril številna plemenita drevesa, vsa visoka in košata, a le cipresa, ki nikoli ne obrodi sadov, je imenovana drevo svobode. Kakšna skrivnost se skriva v tem?'«

Modrec je odgovoril: »Vsako drevo ima svoj ustrezen in določen čas za cvetenje in obrodenje, v tem času so njegove veje goste in listnate, polne cvetja, nato pa ovene in propade; cipresa pa je tuja obema stanjema; vedno je zelena in košata, in prav to je značilnost svobodnega ali neomejenega človeka – ne pusti, da se tvoje srce naveže na minljive in spremenljive stvari; kajti četudi kalifova rodbina izgine, Tigris še vedno teče skozi Bagdad: če imaš veliko, bodi velikodušen kot datljeva palma; če nimaš premoženja, ki bi ga lahko podaril, pa bodi kot cipresa, svoboden človek.« — »Walden«

Moj svetovni nazor

Na koncu se ponovno navezujem na naslov. Albert Einstein je v »Mojem svetovnem nazoru« zapisal:

»Prizadevanje za resnico, dobroto in lepoto mi je vedno osvetljevalo pot in mi nenehno dajalo pogum, da sem z veseljem sprejemal življenje. Če ne bi bilo prijateljstva z istomišljeniki, če se ne bi posvečal raziskovanju objektivnega sveta, tistega večno nedosegljivega sveta na področju umetnosti in znanstvenega raziskovanja, bi bilo življenje zame brez pomena. Že od otroštva sem preziral tiste vulgarne cilje, ki jih ljudje zasledujejo – premoženje, zunanji uspeh in luksuzno uživanje.«

Tudi jaz sem pripravljena to sprejeti kot svoje vodilno geslo.

Ko si reven, gojiš lastno krepost; ko si uspešen, koristiš svetu.

Vem, da ne morem izčrpno izraziti »svojega svetovnega nazora«, in morda ga bom v prihodnosti še popravljala in dopolnjevala, vendar se osnovni okvir ne bo spremenil. To bo tudi moja duhovna podlaga, ki bo osvetljevala mojo pot naprej. Vem, da me s temi mislimi, ki me spremljajo, ne glede na to, ali imam sopotnike ali ne, nikoli ne bo zares osamljeno.

Epilog

Ko sem pisala ta članek, mi je ura večkrat opozorila na nenormalno visok srčni utrip. Vedno sem takšna; ko se poglobim v delo, se popolnoma izgubim, pozabim na čas in prostor. Božično popoldne sem za mizo, obsijano s soncem, pisala ta besedila, od zore do mraka. Sonce je zahajalo v smeri gore Fuji, padla je noč in postopoma so se pojavile notranje luči v velikem stanovanjskem območju. Nebo je postopoma temnelo, moj notranji plamen pa je mirno gorel, oddajal je trdno, mehko in nebleščečo svetlobo.

Izlet na otok Lamma

Thu, 19 Sep 2024 11:19:46 GMT

Potovanje, ki sploh ni bilo v načrtu, se je nepričakovano spremenilo v nepozabno doživetje.

Ko sem zapustil mestno središče Hongkonga in se za nekaj časa umaknil pred nepopisnimi množicami, vročim zrakom ter zadušljivimi, pritiskajočimi nebotičniki, sem se vkrcal na starinski dvonadstropni trajekt, ki je odplul z doka Aberdeen. To je bila pot, ki jo je priporočila Aqua, in vožnja z ladjo je bila izjemno prijetna. Ker je bilo odprto z vseh strani, je prijetno pihalo in bilo je sveže, pogled na morsko pokrajino pa se je razprostiral v vsej svoji lepoti, brez sivih stekel modernih ladij, skozi katere bi morali gledati.

Ko smo pristali na posebnem otoku Lamma, sem po podrobnih navodilih našel Aquino hišo. Čudovita, elegantna in edinstvena modro-bela dvonadstropna stavba, obdana z očarljivim zelenjem pred vhodom. Znotraj je bil zelo topel in prijeten dom, popolnoma opremljen, s številnimi knjigami (čeprav se moji bralni okusi niso preveč ujemali) in kopico zanimivih okraskov ter majhnih kosov pohištva. Takoj je bilo jasno, da lastnica resnično zna uživati življenje. Aqua je bila izjemno gostoljubna, obzirna in pozorna, poleg tega pa mi je predstavila tudi številne poti za raziskovanje otoka. Pozdravila sem tudi njeno francosko sosedo in se pocrkljala z njenim velikim psom.

Z obale Sok Kwu Wan je dvajset minut hoje do plaže Lo So Shing, od koder se ponuja popoln pogled na sončni zahod. Tu je bilo izjemno malo ljudi, plaža je bila čista, razgled pa preprosto osupljiv. Pravzaprav je bila to prva tako čudovita plaža, kar sem jih kdajkoli videl.

Naslednji dan sem se podal na skoraj dvoinpolurno pohodniško pot po otoku. Vzpon na vrh je trajal dobro uro in priznam, da je bilo na poti zelo naporno zaradi žgočega poletnega sonca. A kmalu sem pozabil na telesno utrujenost, ko sem zagledal enega najlepših razgledov v svojem dosedanjem kratkem življenju. Resnično popoln otok.

Še preden sem se opoldne odpravil na pohod, je Aqua v dnevni sobi eno uro vadila jogo. Nato je na balkonu pred hišo srkala čaj, sanjarila in se sončila skupaj s sosedovim velikim psom, obdana z bujnim zelenjem. Resnično idiličen in čudovit vikend. Pomislil sem, da mora biti oseba, ki tako zelo zna uživati življenje, tudi sama izjemno čudovita.

Zvečer sva z Aquo med klepetom spet obiskali plažo Lo So Shing. Na poti je spretno, v kantonščini in angleščini, pozdravljala stare znance, celo imena vseh psov, ki smo jih srečali, je poznala. Med pogovorom sva se igrali v vodi in opazovali sončni zahod na plaži, pri čemer sva se tudi precej bolje spoznali. Je izjemno sposobna in zanimiva ženska – raziskovalka literature na univerzi v Hongkongu, ki se je pred tremi leti preselila iz centra mesta na otok, in celo prejšnji mesec je mesec dni živela v Parizu in si ogledala olimpijske igre! Kasneje sva skupaj kuhali: jaz sem pripravil svojo specialiteto, rumeni dušeni piščanec z rižem (黄焖鸡米饭), ona pa je spekla jajca s kitajskim drobnjakom (韭黄炒鸡蛋). Spet je bil to izjemno okusen in zadovoljujoč obrok. Veliko sva se pogovarjali in se imeli odlično, zelo sem vesel, da sem spoznal tako čudovito novo prijateljico.

Celotno doživetje je bilo izjemno, vsaka podrobnost pa premišljena in pozorna. Lepota in spokojnost otoka ter toplina Aquinega doma ustvarjajo občutek toplega domovanja, daleč stran od mestnega vrveža. Poleg potovanja je to tudi idealen kraj za tiste, ki si želijo za nekaj časa umakniti v mirno življenje – za sprostitev, meditacijo, učenje, branje, raziskovanje in pisanje. Resnično izjemno mesto za sprostitev telesa in duha. Aqua je tudi izjemno prijetna oseba, lahko ji zaupate.

Skratka, bilo je nepozabno potovanje, kjer so pokrajina, ljudje, ki sem jih srečal, vreme in hrana predstavljali nepogrešljive dele te izkušnje. Zelo sem vesel, da sem lahko doživel kaj takega.

Razmišljanja o uspehu in neuspehu

Wed, 18 Sep 2024 15:02:52 GMT

Osvoboditev od pripovedi o uspehu

V mojem slovarju ni besed 'uspeh' in 'neuspeh'; ne uporabljam ju za presojanje sebe ali drugih. Zame so ljudje lepi ali pa ne (v estetskem pomenu besede).

Nikoli me niso zanimale moje izpitne ocene. Ne glede na to, ali so bile odlične ali katastrofalne, me niso nikoli spravile v evforijo ali žalost, saj nisem verjel, da me lahko opredeli en sam list papirja. Prav tako mi je vseeno, ali imajo drugi boljše službe ali zaslužijo več kot jaz. Pohvale ali kritike drugih v bistvu ne vplivajo na moje mnenje o sebi. Že odkar pomnim, je moje jedro/občutek lastne vrednosti dokaj stabilen in neodvisen od zunanjih ocen.

Že od malih nog sem imel navado, da sem občasno spraševal sošolce in prijatelje, kakšen vtis imajo o meni in kaj si mislijo. Vendar to ni bilo zato, da bi omajal svojo lastno vrednost, temveč zgolj zato, da bi zbral informacije, razumel svoj odsev in valovanje, ki ga ustvarjam v tem svetu, ter to primerjal z lastnim notranjim pogledom nase. Če je razlika med zunanjimi in notranjimi ocenami zelo velika, potem je zagotovo nekaj narobe – morda gre za skrajno aroganco ali skrajno samopodcenjevanje, in to je treba izboljšati. Če pa razlika ni velika, je to zelo zdravo stanje, ki kaže na notranji mir in usklajenost s samim seboj.

Večino svojega življenja sem preživel v tem razmeroma zdravem in mirnem stanju. Kar zadeva to, ali je bilo neko dejanje uspešno ali neuspešno, o tem ne razmišljam ali ga ne definiram na tak način. Če bi nenehno uporabljal takšne izraze, bi se človek ujel v pripoved o uspehu in se moral nenehno dokazovati. Želim se osvoboditi teh meril in si ustvariti lastno lestvico, ki mi bo služila tako za opazovanje in razumevanje sebe kot tudi za opazovanje drugih z bogatim naborom perspektiv.

Postavljanje in reševanje problemov

Kako delovati, ko se osvobodimo pripovedi o uspehu?

Zame je pomembno postavljati vprašanja in reševati probleme. Probleme lahko razdelimo na dve vrsti: 'probleme, ki jih je vredno rešiti' in 'probleme, ki jih ni vredno rešiti'. Reševanje problemov pa se deli na 'že rešene probleme' in 'še nerešene probleme'. Najprej si moram jasno določiti, kateri problemi so zame najpomembnejši, torej tisti, ki so vredni mojega časa in energije.

Nato sledi reševanje problema. Če je problem resnično pomemben in ga je vredno rešiti, potem je treba ukrepati. Cilj delovanja je le eden: rešiti problem. Vse ostalo, kar ni povezano z reševanjem problema, je nepomembno. Če na primer rešujem vprašanje svobode, mi posamezna izpitna ocena, služba v veliki korporaciji, poroka, rojstvo otrok, življenje v domovini in podobno, pri tem ne pomagajo prav nič. Zato mi te stvari sploh niso pomembne. Že sekunda časa ali kanček čustev, porabljenih zanje, bi bilo zapravljanje mojega življenja, zato se s tem niti ne ukvarjam, niti pomislim ne na to.

Za isti problem obstaja nešteto rešitev. Ključno je najti tisto, ki problem reši in hkrati ustreza nam samim.

Postavljanje pravih vprašanj

Če se nekega problema nikakor ne da rešiti, ga je treba ponovno preučiti: a. Ali je ta problem res rešljiv? Ali pa je že po naravi nerešljiv? b. Ali je ta problem resnično vreden toliko časa, energije in čustev? Ali pa se lahko vrnete na začetek, spremenite vprašanje in nadaljujete?

Če je odgovor 'a': Mnogi trpijo, ker se oklepajo nerešljivih problemov. Želijo jih rešiti, a so v resnici brez rešitve. Na primer, vedno se najdejo tisti, ki želijo rešiti problem smrti in ne sprejemajo neizogibnega dejstva, da moramo vsi umreti; ali tisti, ki želijo prisiliti druge, da sprejmejo njihovo stališče, in ne sprejemajo, da ima lahko vsakdo drugačna mnenja in prepričanja; ali tisti, ki želijo prisiliti ljudi, ki jih ne marajo, da jih imajo radi, sicer bodo neskončno trpeli.

Ti ljudje se preveč jemljejo resno. Ne glede na to, kako sposobni ste, morate spoštovati osnovne objektivne zakone sveta in temeljne zakone fizike.

Če je odgovor 'b': Veliko ljudi želi rešiti probleme, vendar vedno postavljajo napačna vprašanja. Vse, kar počnejo, jih spravlja v bolečino, niso usklajeni sami s seboj, njihova samoocena in zunanje ocene se nikoli ne ujemajo. Takšni ljudje so bodisi skrajno samopodcenjujoči, bodisi skrajno arogantni, ali pa nihajo med obema skrajnostma.

Samoocena teh ljudi je močno odvisna od zunanjih ocen in meril objektivnega sveta, kot so bogastvo in materialne dobrine. Zato lahko opazite, kako nekateri, ko dobro opravijo izpite, zaslužijo veliko denarja ali postanejo manjši uradniki, postanejo izjemno arogantni in ošabni, a ko naletijo na nekoga močnejšega, so pripravljeni klečati in se podlizovati. Nihajo med skrajnim samopodcenjevanjem in aroganco, nenehno se primerjajo in nikoli ne dosežejo pravega notranjega miru. Ali pa nenehno sledijo družbenim in tujim sistemom vrednotenja, želijo biti popolni v vsakem pogledu: popoln otrok, ki blesti na vseh področjih, popolna služba, popolna žena/mož, vzgojiti popolne otroke, biti absolutno spoštljiv do staršev in želijo, da bi naslednja generacija ponovila takšen 'popoln' proces. Vendar pa imajo zelo malo časa in energije, da bi preučili sebe, kaj zares potrebujejo in kaj si želijo. Takšni ljudje so pogosto izjemno nesrečni, z neusklajenimi notranjimi in zunanjimi ocenami, in njihovo notranje stanje ne more biti usklajeno in mirno.

Tudi to, kako postavljati vprašanja, je umetnost, ki je mnogi ne obvladajo, saj je šole ne učijo posebej. Čeprav obstaja knjiga z naslovom 'Kako postavljati vprašanja', verjetno ljudje, ki jo preberejo, tega ne bodo znali. Takšne praktične discipline se je treba učiti skozi prakso.

Seveda je doseganje stanja stabilne lastne vrednosti, usklajenosti s samim seboj, brez arogance in skrajnega samopodcenjevanja, ter neodvisnosti od zunanjih skušnjav, ki bi omajale notranjo smer – to stanje notranjega miru – zagotovo nekaj, kar zahteva nenehno vadbo in vztrajno iskanje.

Podobno zdravje ni cilj, temveč stanje. Ne pomeni, da ko so vsi telesni kazalniki doseženi, lahko prenehamo skrbeti. Gre za dolgoročno ohranjanje zdravega življenjskega sloga, s katerim človek naravno ohranja zdravo stanje. Če kdaj zaidete, se pač vrnete. Enako velja za občutek lastne vrednosti.

Življenje postane preprosto, cilji jasni, dejanja pa ne pretežka. Notranje izčrpavanje se zmanjša. Življenje prinaša vzpone in padce, odnosi se začnejo in končajo, a kljub temu je preživljanje časa s samim seboj predvsem notranji mir in sreča.

O ustvarjanju

Ljudje, še posebej ustvarjalci, morajo nujno imeti dovolj časa za samoto/samostojno življenje. V dolgotrajni samoti lahko človek doseže globljo introspekcijo, samorefleksijo ter se poglobi v razmišljanje in ustvarjanje. Če pa se dolgo časa družimo z ljudmi, ki nam niso všeč, se večina energije porabi za notranjo izčrpanost in ni časa za razmišljanje. Če pa bi se moral cel dan družiti z ljudmi, ki so mi všeč, bi se vedno znova ne mogel zadržati, da ne bi izrekel še neizdelanih misli, globoko razmišljanje pa bi se razblinilo v zraku.

Nekateri se morda prostovoljno predstavijo kot šala, češ da drugim prinašajo zabavo, vendar je razlika med zabavo pri igri in zabavo, ki jo prinaša posmeh in teptanje ljudi, ogromna. Vendar ne želim nobene od teh. Če me že mora svet poznati pod neko identiteto, si želim, da bi me prepoznali kot resnega ustvarjalca – morda kot znanstvenika ali umetnika.

Ne želim, da bi šale razblinile moj obstoj, ne potrebujem povzdigovanja, še manj pa želim biti poteptan, niti ne želim biti nikogaršnje ozadje. Sem samo jaz, samo obstajam, samo sem viden. Ne potrebujem, da me vidi veliko ljudi, ker ne verjamem, da je to resnično 'videti'. Prav tako ne vztrajam, da so tisti, ki me vidijo, moji sodobniki; lahko so tudi iz naslednje generacije, ali celo tiste po njej.

Jedrnat vodič: Postavitev Hexo bloga od začetka (izdaja 2024)

Thu, 11 Apr 2024 00:25:20 GMT

Ste že siti neestetskih vmesnikov blogov, imate dovolj neskončnih spletnih obvestil in si že dolgo želite ustvariti lasten blog, pa vas je ustavila kompleksnost navodil in kopica zoprnih kod? Potem pa čestitam! Ta članek vas bo korak za korakom naučil, kako si postaviti lasten blog, in to na najpreprostejši in najbolj razumljiv način. Potrebujete le malo potrpljenja in sledite navodilom korak za korakom.

Hexo je hiter, čist in učinkovit ogrodje za bloge, kar je resnična blagodejnost za začetnike. GitHub pa nam prihrani težave z najemom in postavitvijo lastnega strežnika. Zato bomo v tem članku blog postavili s pomočjo Hexo-ja in GitHub-a.

Nekoč, leta 2018, sem že napisal jedrnat vodič za postavitev bloga od začetka, a ker so se v vmesnem času posodobili vtičniki, je bilo treba nekatere podrobnosti spremeniti. Zato ponovno predstavljam posodobljeno izdajo 2024 tega jedrnatega vodiča.

Priprava

Prenesite in namestite Node.js (prenos z uradne strani)
Prenesite in namestite Git (prenos z uradne strani)

Lokalna postavitev statičnega bloga Hexo

Namestitev ogrodja Hexo: Odprite CMD in zaženite

$ npm install -g hexo-cli

Ustvarite novo mapo, na primer MyBlog. Vstopite vanjo, z desnim klikom zaženite Git in vnesite:

$ hexo init

Ko je predloga Hexo ustvarjena, namestite npm in zaženite:

$ npm install

Tako je, glavni del bloga je zdaj končan! Poglejmo si rezultat. Zaženite:

$ hexo server

V tem trenutku odprite brskalnik, vnesite localhost:4000 in že boste videli trenutni videz bloga. Malo se poveselite, nato pa pritisnite Ctrl + C za nadaljevanje.

Prilagoditev (začetna)

Sprememba teme

Prenesite novo temo (na primer temo NexT) in jo zaženite v korenskem imeniku:

$ git clone https://github.com/theme-next/hexo-theme-next themes/next

Odprite datoteko _config.yml v korenskem imeniku in spremenite polje theme na:

theme: next

Izbira videza: Odprite /themes/next/_config.yml in poiščite polje scheme (lahko uporabite Ctrl + F za hitro iskanje). NexT ponuja tri različne videze. Izberite tistega, ki vam je všeč, in odstranite znak # pred njim. (V prihodnje boste večinoma spreminjali ti dve datoteki: konfiguracijsko datoteko spletnega mesta in konfiguracijsko datoteko teme.)

# Schemes
#scheme: Muse
scheme: Mist
#scheme: Pisces
#scheme: Gemini

Za ogled učinka zaženite naslednje ukaze (ta korak lahko ponovite vsakič, ko želite preveriti spremembe):

hexo g #ali hexo generate
hexo server

Konfiguracija spletnega mesta

Odprite konfiguracijsko datoteko spletnega mesta _config.yml v korenskem imeniku z urejevalnikom (v sistemu Windows ne uporabljajte Beležnice, saj se bodo kitajski naslovi prikazali kot nečitljivi znaki). Spremenite polje Site. Pazite, da za dvopičjem pustite presledek:

# Site
title: Neznani svet                // Ime bloga
subtitle:
description:  Do something cool // Kratki moto/podpis
author: LulalaP                 // Avtor
language: zh-Hans               // Jezik spletnega mesta
timezone:

Nastavitev avatarja v stranski vrstici

V /source ustvarite novo mapo z imenom uploads. Vanjo postavite sliko avatarja (npr. avatar.jpg).
Odprite /themes/next/_config.yml, poiščite polje avatar in ga spremenite na:

avatar: 
    url: /uploads/avatar.jpg

Izboljšanje strani bloga

Dodajanje menija

Odprite /themes/next/_config.yml in odstranite komentarje (znak #) pred meniji, ki jih želite dodati v polju menu. Če želite dodati druge menije, jih lahko dodate po potrebi (pazite na zamik polja):

menu:
  home: / || fa fa-home
  about: /about/ || fa fa-user
  tags: /tags/ || fa fa-tags
  categories: /categories/ || fa fa-th
  archives: /archives/ || fa fa-archive

Ustvarjanje strani za kategorije

Ustvarite novo stran z imenom categories z naslednjim ukazom:

$ hexo new page categories

Uredite pravkar ustvarjeno stran /source/categories/index.md. Nastavite tip strani na categories, tema pa bo samodejno prikazala vse kategorije na tej strani (pazite, da za dvopičjem pustite presledek).

   title: Categories
   date: 2024-04-10 23:40:31
   type: "categories"
   comments: false
 ---

Ustvarjanje strani z oblakom oznak

Ustvarite novo stran z imenom tags z naslednjim ukazom:

$ hexo new page "tags"

Uredite pravkar ustvarjeno stran. Nastavite tip strani na tags, tema pa bo samodejno prikazala oblak oznak na tej strani.

---
   title: Tags
   date: 2024-04-10 23:41:25
   type: "tags"
   comments: false
---

Ustvarjanje strani »O meni«

Ustvarite novo stran about:

$ hexo new page "about"

Uredite pravkar ustvarjeno stran. Besedilo lahko napišete v formatu Markdown.

   title: About
   date: 2024-04-10 23:41:56
   comments: false
---

Nastavitev povezav do socialnih omrežij v stranski vrstici

Uredite _config.yml spletnega mesta, poiščite polje social in dodajte ime in naslov socialnega omrežja. Format ključ-vrednost je PrikaznoIme: Povezava, na primer:

# Social links
social:
 GitHub: https://github.com/your-user-name || fab fa-github
 E-Mail: mailto:yourname@gmail.com || fa fa-envelope
 #Weibo: https://weibo.com/yourname || fab fa-weibo
 #Google: https://plus.google.com/yourname || fab fa-google
 Twitter: https://x.com/your-user-name || fab fa-twitter

Odprite /themes/next/_config.yml in pod poljem social_icons dodajte ime socialnega omrežja (pazite na velike in male črke) ter ikono. Možnost enable nadzoruje prikaz ikon; lahko jo nastavite na false, da odstranite ikone. Na primer:

social_icons:
  enable: true
  GitHub: github
  Twitter: twitter

Povezava bloga z GitHubom

Registracija GitHub računa: Če še nimate GitHub računa, ga morate najprej ustvariti.
Na GitHubu ustvarite projekt z imenom XXX.github.io, kjer je XXX vaše GitHub uporabniško ime.
Odprite konfiguracijsko datoteko _config.yml v lokalni mapi projekta MyBlog in nastavite type na git:

deploy:
  type: git
  repository: https://github.com/your-name/your-name.github.io.git
  branch: main

Zaženite:

npm install hexo-deployer-git --save

Lokalno ustvarite statične datoteke in jih potisnite na GitHub. Zaženite:

hexo g
hexo d

Zdaj odprite brskalnik, obiščite http://your-name.github.io in čestitam! Vaš blog je uspešno postavljen.

Povezava domene

Blog je do sedaj v celoti postavljen in dostopen preko GitHub domene. Za popolnost pa ga je idealno povezati še s krajšo, lastno domeno.

Nakup domene

Kupite domeno. Priporočam nakup na namesilo.com, saj gre za uveljavljenega ponudnika domen z ugodnimi cenami in zanesljivo storitvijo. Če uporabite mojo referenčno kodo PhiloArt.io, prejmete 1 USD popusta. Veljavnost do 31. 12. 2025.

DNS nastavitev domene

Nastavitve DNS pri ponudniku domene
Dodajte 4 A-zapise, ki kažejo na GitHub Pages:

185.199.108.153 185.199.109.153 185.199.110.153 185.199.111.153

Dodajte en CNAME zapis, kjer je name www, content pa your-name.github.io (kaže na vaš naslov GitHub Pages):

CNAME —> philo-li.github.io

Za podrobnejše nastavitve si oglejte dokumentacijo GitHub Pages.
Dodajanje datoteke CNAME v imenik bloga

Ko so nastavitve DNS končane, pojdite v imenik bloga. V mapi source ustvarite novo datoteko z imenom CNAME (pazite na velike črke in brez pripone). Odprite jo z Beležnico in vanjo vpišite kupljeno domeno, npr. www.philoli.com.

Zaženite:

hexo g
hexo d

Zdaj odprite brskalnik, vnesite domeno, pritisnite Enter in čestitam! Imate svoj blog z lastno domeno.

Objava novega članka

V korenskem imeniku bloga izvedite: hexo new “Moj prvi članek”. To bo ustvarilo .md datoteko v mapi source/_posts.
Uredite to datoteko in spremenite začetna polja na:

title Naslov članka
date Datum ustvarjanja (datum ustvarjanja datoteke)
updated Datum posodobitve (datum spremembe datoteke)
comments Ali so komentarji omogočeni true
tags Oznake
categories Kategorije
permalink Ime v URL-ju (ime datoteke)

Napišite glavno vsebino (upoštevajte pravila Markdowna)
Lokalno ustvarite statične datoteke in jih potisnite na GitHub. Zaženite:

hexo g
hexo d

Prilagoditev (napredna)

Spodaj so na voljo nekatere napredne nastavitve za prilagoditev sloga bloga. Začetniki lahko ta del preskočite.

Dodajanje RSS-vira

Namestite vtičnik v korenskem imeniku

$ npm install hexo-generator-feed --save

Na koncu datoteke _config.yml v korenskem imeniku dodajte naslednje: (Pazite, da za dvopičjem dodate presledek, sicer bo prišlo do napake!)

# Extensions
## Plugins: http://hexo.io/plugins/
plugins: hexo-generate-feed

Odprite /themes/next/_config.yml in spremenite rss (pazite, da za dvopičjem dodate presledek).

rss: /atom.xml || fa fa-rss

Skrajšanje člankov na domači strani

Vsakič, ko pišete članek, preprosto dodajte naslednje v .md datoteko članka, kjer želite, da se besedilo skrajša:

Odprite /themes/next/_config.yml in spremenite možnost scroll_to_more na false.

Centriranje citiranega besedila v člankih

Optimiziran je privzeti slog citatov v Markdownu.

{% centerquote %}
Citirano besedilo
{% endcenterquote %}

{% centerquote %} Citirano besedilo {% endcenterquote %}

Sprememba sloga blokov kode

Uredite /themes/next/_config.yml in spremenite konfiguracijo codeblock kot sledi:

codeblock:
  # Code Highlight theme
  # Available values: normal | night | night eighties | night blue | night bright | solarized | solarized dark | galactic
  # See: https://github.com/chriskempson/tomorrow-theme
  highlight_theme: night eighties
  # Add copy button on codeblock
  copy_button:
    enable: true
    # Show text copy result.
    show_result: true
    # Available values: default | flat | mac
    style:

Nastavitev datuma ustanovitve spletnega mesta

Uredite _config.yml spletnega mesta in dodajte novo polje since.

since: 2024

Izboljšanje sloga povezav v člankih

Uredite datoteko themes\next\source\css\_common\components\post\post.styl in na konec dodajte naslednje CSS sloge:

// link style
.post-body p a{
  color: #0593d3;
  border-bottom: none;
  border-bottom: 1px solid #0593d3;
  &:hover {
    color: #fc6423;
    border-bottom: none;
    border-bottom: 1px solid #fc6423;
  }
}

Dodajanje ozadja blogu

V mapi source v korenskem imeniku ustvarite mapo _data. Ustvarite datoteko styles.styl. Odprite novo datoteko source/_data/styles.styl in dodajte naslednjo vsebino:

body {
    background:url(/uploads/background.jpg);
    background-repeat: no-repeat;   //Sliko ponovi, če ne pokrije celotnega ozadja
    background-attachment:fixed;    //Ali se slika premika s pomikanjem
    background-size: cover;         //Pokrije celotno površino
    background-position:50% 50%;    //Položaj slike
}

URL je lahko povezava do slike ali pot do slike. Sliko lahko poimenujete background.jpg in jo postavite v mapo source/uploads.

Nastavitev prosojnosti ozadja vsebine bloga

Odprite datoteko source/_data/styles.styl, ki ste jo urejali v prejšnjem koraku, in dodajte naslednjo vsebino:


//Prosojnost vsebine bloga
//Nastavitev prosojnosti vsebine članka
if (hexo-config('motion.transition.post_block')) {
  .post-block {
    background: rgba(255,255,255,0.9);
    opacity: 0.9;
    radius: 10px;
    margin-top: 15px;
    margin-bottom: 20px;
    padding: 40px;
    -webkit-box-shadow: 0 0 5px rgba(202, 203, 203, .5);
    -moz-box-shadow: 0 0 5px rgba(202, 203, 204, .5);
  }
  .pagination, .comments {
    opacity: 0;
  }

  +tablet() {
    margin: 20px;
    padding: 10px;
  }

  +mobile() {
    margin: 15px;
    padding: 15px;
  }
}


//Nastavitev prosojnosti stranske vrstice
.sidebar {
  opacity: 0.9;
}

//Nastavitev prosojnosti menijske vrstice
.header-inner {
  background: rgba(255,255,255,0.9);
}

//Nastavitev prosojnosti iskalnega polja (local-search)
.popup {
  opacity: 0.9;
}

Optimizacija sloga vgrajenih blokov kode

Odprite datoteko source/_data/styles.styl, ki ste jo urejali v prejšnjem koraku, in dodajte naslednjo vsebino:

// Polepšanje oznake za kodo
code {
  padding: 2px 4px;
  word-wrap: break-word;
  color: #c7254e;
  background: #f9f2f4;
  border-radius: 3px;
  font-size: 18px;
}

Dodajanje števila obiskovalcev na dno spletnega mesta

Uredite datoteko

# Poiščite oznako `copyright` in dodajte kodo znotraj nje

<div class="copyright">
# ......Tukaj so že nekatere nastavitve
# Tukaj dodajte novo kodo
</div>

# Po dodajanju izgleda takole:
<div class="copyright">
  # ......Tukaj so že nekatere nastavitve
  # Tukaj dodajte novo kodo
  {%- if true %}
    <span class="post-meta-divider">|</span>
    <span class="post-meta-item-icon">
      <i class="fa fa-user-md"></i>
    </span>
    Visitors: <span id="busuanzi_value_site_uv"></span>
  {%- endif %}
</div>

Ponovno ustvarite in si oglejte spremenjeni učinek. Ko potrdite, da je vse v redu, objavite.

hexo g
hexo s
# Ko potrdite, da je vse v redu, objavite
hexo d

Dodajanje datoteke README.md v repozitorij

Vsak projekt običajno vsebuje datoteko README.md. Vendar pa bo ta datoteka v repozitoriju prepisana, ko jo Hexo objavi. Zato je treba nastaviti konfiguracijsko datoteko, da preprečite prepisovanje.

V korenskem imeniku source znotraj imenika Hexo dodajte datoteko README.md. Spremenite konfiguracijsko datoteko spletnega mesta _config.yml in nastavite vrednost parametra skip_render na:

skip_render: README.md

Shranite in zaprite. Ko boste naslednjič uporabili ukaz hexo d za objavo bloga, datoteka README.md ne bo upodobljena.

Nekaj pogosto uporabljenih vtičnikov

Hexo Filter MathJax: Prikaz matematičnih formul
Namestitev: npm install hexo-filter-mathjax
Podrobna konfiguracija: hexo-filter-mathjax
Hexo Word Counter: Štetje besed v člankih
Namestitev: npm install hexo-word-counter
Podrobna konfiguracija: hexo-word-counter
Hexo Optimize: Optimizacija hitrosti nalaganja bloga
Namestitev: npm install hexo-optimize
Podrobna konfiguracija: hexo-optimize
Več vtičnikov: https://theme-next.js.org/plugins/

Varnostno kopiranje izvornih datotek

Ne pozabite redno varnostno kopirati lokalnih izvornih datotek, še posebej datotek Markdown. Če se ostale konfiguracije izgubijo, ne boste mogli normalno pisati bloga in boste morali vse nastaviti od začetka.
Priporočljivo je uporabiti isti GitHub repozitorij za varnostno kopiranje.
Priporočljivo je, da varnostno kopirate po vsaki spremembi ali pa enkrat dnevno.
Za več podrobnosti si oglejte dokumentacijo Git.

# Dodajte predhodno nastavljen naslov repozitorija bloga
git remote add https://github.com/your-name/your-name.github.io.git

# Dodajte in shranite trenutne spremembe ter dodajte opombo
git add .
git commit -m "Posodobitev izvornih datotek"

# Ustvarite in preklopite na novo vejo
git checkout -b source

# Potisnite celotno vsebino lokalne veje `source` na vejo `source` oddaljenega repozitorija
git push origin source:source

Pisanje bloga z različnih računalnikov

Ko pišete blog na različnih računalnikih, morate namestiti osnovno programsko opremo, nato pa potegniti oddaljeni varnostno kopiran GitHub repozitorij na lokalni računalnik za posodobitev bloga.

Prenesite in namestite Node.js (prenos z uradne strani)
Prenesite in namestite Git (prenos z uradne strani)
Namestitev ogrodja Hexo: Odprite CMD in zaženite

npm install -g hexo-cli

Lokalna posodobitev

# Klonirajte repozitorij na lokalni računalnik
git clone https://github.com/your-name/your-name.github.io.git

# Če je repozitorij že kloniran, morate pred vsako posodobitvijo bloga potegniti najnovejšo vsebino veje
git pull origin

# Preklopite na ustrezno vejo
git checkout source

# Ko so vsi vtičniki iz konfiguracije Hexo nameščeni, lahko začnete posodabljati in urejati vsebino bloga
npm install

# Po spremembi vsebine ne pozabite takoj varnostno kopirati
git add .
git commit -m "Posodobitev bloga xxx"
git push origin source:source

# Objavite in potisnite najnovejšo vsebino bloga na spletno mesto z domeno
hexo clean
hexo g  # Ustvarite statične datoteke
hexo s  # Lokalni predogled bloga
hexo d  # Objavite najnovejšo vsebino bloga

Povzetek pogosto uporabljenih ukazov

hexo g
# ali hexo generate, ustvari statične spletne strani iz izvornih datotek
hexo d
# ali hexo deploy, objavi in potisne na GitHub Pages
hexo s
# ali hexo server, lokalna postavitev za testiranje
hexo clean
# Počisti predpomnilnik statičnih spletnih strani, nato pa hexo d ponovno ustvari

Večno ustvarjanje (izbor tvitov)

Sun, 11 Sep 2022 20:53:13 GMT

Večne stvaritve (izbor tvitov)

Nekaj razmišljanj o ustvarjanju.

1

Samota je pač del človeškega bivanja in nikoli nisem upal, da mi jo bo pomagal rešiti kdo drug, saj vem, da mi nihče zares ne more pomagati. Več kot dvajset let sem bil sam in sem se že zdavnaj naučil, kako se zabavati. Vso energijo lahko črpam iz sebe. Najbolj svoboden in močan človek zagotovo ni tisti, ki nikoli ne občuti samote, ampak tisti, ki jo sprejme in se z njo spoprijatelji.

Seveda pa obstaja še drugačna samota, tista iz globin vesolja, ki je ne bi rad nikoli več izkusil. Dovolj je bilo že enkrat; od takrat naprej si želim biti le bližje ljudem, čim bližje. Na srečo vem, da se mi takšen trenutek ne bo ponovil; tisti čas je za vedno zamrznjen v nekem vzporednem vesolju in zame predstavlja tudi del večnosti.

2

Je resnično in neresnično, kot sanje in iluzija. Električni signali potujejo po kompleksnih in prepletenih živčnih poteh. Vsakič, ko se človek spominja preteklosti, pogosto spremeni določene spomine, in tako se možgani postopoma preoblikujejo, ne da bi se tega zavedali. Dejansko s spomini zaznavamo svoj pretekli obstoj. Ali so torej naši pretekli jaz zares za vedno zamrznjeni v zgodovini? Verjetno ne. Skupaj z našim sedanjim jazom dihajo v vseh prostorih in dimenzijah.

3

Boj je večen, upor je večen, težave so večne, zato je nihanje razpoloženja povsem normalno. Rast pomeni tudi delno razbitje in ponovno rojstvo. Le smrt in stagnacija prinašata trajen mir.

4

Menim, da je moje življenje potovanje v iskanju lepote: čudovitih končnih teorij, lepih osebnosti, prelepih pokrajin, okusne hrane... Lepota, ki se skriva v trenutku in večnosti, v običajnem in veličastnem, v resničnosti in iluziji, v dobroti in zlu, v podreditvi in uporu. Če je začasno ne najdem, jo bom oblikoval sam v sebi in ustvaril svoja dela. Sem opazovalec, občudovalec in tudi ustvarjalec.

5

Velika skupina ljudi si strastno želi prenašati svoj biološki DNK, medtem ko si majhna skupina prizadeva prenašati DNK svoje duše. Ustvarjanje je pot do nesmrtnosti. Dela so bolj večna kot telo.

Nenaslovljene ljubezenske besede

Sat, 27 Aug 2022 20:53:13 GMT

To so ljubezenske izpovedi, namenjene neznani osebi, in hkrati drobci moje duše.

《Če》

Če je ljubkost lepota, potem sem ljubek. Če je iskrenost lepota, potem sem iskren. Če je pogum lepota, potem sem pogumen. Če je dobrota lepota, potem sem dober. Če je modrost lepota, potem stremim k znanju. Če je zvestoba lepota, potem sem zvest. Če si ti sama lepota, potem te ljubim, brez pričakovanja povračila. Če si pa ti že po naravi lepota, potem te ljubim že po naravi, iz srca.

《Občudujem te kot sliko》

Nočem soditi drugih in nočem, da bi sodili mene. Želim si le občudovati ljudi, kot bi občudoval sliko – v mojih očeh namreč slike nimajo visoke ali nizke vrednosti, delijo se le na lepe in ne-lepe.

Kot bi občudoval sliko, občudujem tvojo strukturo in barve, tvojo teksturo in občutek – pa naj bo to nekaj ponavljajočega se ali povsem edinstvenega. Kot bi občudoval sliko, občudujem tvoje prednosti in slabosti, poti, ki si si jih prehodil, pokrajine, ki si jih videl, tvoje veselje in žalost. Občudujem tudi, koliko truda si vložil, kako skrbno in potrpežljivo si izklesal svojo osebnost. Vse to je lahko izjemno lepo.

Nenadoma sem spoznal, da ne ljubim ljudi, niti stvari, ampak zgolj lepoto. Estetsko lepoto.

《Najbolj romantična ljubezenska izpoved》 (2020)

»Skrivaj te slikam«, je verjetno najbolj romantična in ganljiva ljubezenska izpoved, ki jo lahko izreče slikar.

《Sem enonitno bitje》 (2019)

Sem enonitno bitje. Kje pa bi imel več deklet, ki bi mi hkrati vzela dih? Že samo proces 'všeč si mi' že povsem zapolnjuje moje možgane.

《Brez naslova》

Vsak emoji, vsaka beseda, vsaka lahka noč, ki ti jo pošljem, in vsak pogled, ki ga namenim tebi, vse to govori: 'Všeč si mi.' (2019)

Imam fobijo pred intimnimi odnosi, vedno me moti fizični stik z ljudmi, vendar te želim poljubiti, iz srca. (2019)

Še vedno ne bom obupal nad iskanjem najčistejše in najstrastnejše ljubezni! Ljubezni brez medsebojnega posedovanja, brez primesi, brez zamer, s popolnim medsebojnim zaupanjem, ki je objem dveh duš. Navzven se zdi kot mirna voda, a v notranjosti je absolutno žareča. Verjamem, da takšna ljubezen obstaja. (2019)

《Tako imenovana prava ljubezen》

Najdragocenejše na tem svetu ni nič drugega kot iskreno srce, najredkejše pa med iskrenimi srci je nedolžno srce, ki zmore uzreti dušo drugega.

Razlog, zakaj je prava ljubezen tako redka, v veliki meri leži v tem, da je iskreno srce težko najti. Najprej mora biti pristnost, nato pa še ljubezen. Nekateri imajo samo pristnost, ne pa ljubezni; drugi imajo ljubezen, a ne dovolj pristnosti. Le ko sta oboje združeni v enem, je mogoče doseči stanje prave ljubezni. Ti moraš biti pristen in moraš biti prisrčen, zato si pristno prisrčen.

Kako pridobiti nebrzdano domišljijo

Sat, 19 Mar 2022 20:53:13 GMT

Vsak človek ima domišljijo, ključno pa je, da ne vemo, kako jo izkoristiti. Pravzaprav ne želim odgovoriti na vprašanje "kako pridobiti domišljijo", ampak na "kako sprostiti svojo domišljijo". Zato se bom tukaj osredotočil predvsem na tako imenovano nebrzdano domišljijo.

Domišljijo lahko razdelimo v dve kategoriji: manj zahtevna je "asociacija na določeno podobo", bolj zahtevno pa je "pripovedovanje zgodb", kar pomeni asociacije z začetkom, koncem in logiko.

O asociacijah

Nebrzdana domišljija ne nastane kar tako, temveč potrebuje iztočnico. Ta iztočnica je lahko spomin, narava, oseba, zvok, knjiga, umetniško delo ali karkoli na svetu, lahko pa je tudi že dokončana domišljijska stvaritev. Domišljija je lahko asociacija na podobo, pa tudi na občutke, vonjave in vzdušje.

Enostavne podobne asociacije

Najpreprostejši in najpogostejši način povezovanja podobe 1 z drugo, na videz nepovezano podobo 2, je prek vizualne podobnosti.

Na primer: Lahko gre za osebo/poosebljenje, majhno žival, pokrajino ali karkoli drugega na svetu.

Bolj ko je asociativna podoba splošna in pogosta, bolj bo sprožila široko resonanco. Na primer, če uporabimo podobe, ki jih razumejo tudi vrtčevski otroci, kot so različne živalice, oblaki, zvezde, morje, bo to izražalo otroško nedolžnost. Če pa asociativna podoba zahteva določeno predznanje za razumevanje, na primer asociacija na določen lik, slavne osebnosti, znane slike, specifično znanje ali meme, bo delovala bolj sofisticirano.

Ustvarjanje s preurejanjem in kombiniranjem

Z spreminjanjem delov imena iztočnice, njene lokalne oblike, materiala in funkcije ustvarjamo popolnoma nove stvari.

Na primer: Konj

Različne oblike: Konj + človek: Kentavver, človek s konjskim obrazom; Konj + ptica: Pegaz/krilati konj; Konj + rog: Samorog itd.

Različni materiali: Konj + led/voda: Prosojen ledeni/vodni konj; Konj + ogenj: Ognjeni konj; Konj + ogenj + ptica: Ognjeni Pegaz; Konj + les: Leseni konj;

Konj + stroj: Mehanski konj; Konj + oblak: Oblakov konj; Konj + veter: Vetrovni konj itd.

Različne funkcije: Konj + različne supermoči: Konji s supermočmi, na primer tisti, ki se lahko preoblikujejo, spreminjajo barvo, letijo, se zakopljejo v zemljo, potujejo skozi čas, govorijo itd.

Obrnjena nasprotja in ustvarjanje protintuitivnih/protifizikalnih učinkov

Veliko in majhno: Ogromne, divje pošasti in drobni, nemočni ljudje; nežne orjaške zveri/ogromne mačke in majhni otroci.

Močno in šibko: Hčerka s supermočmi in oče 'muggel'; smrtni sovražniki postanejo prijatelji; mačke, ki jih vedno preganjajo miši.

Trdo in mehko: Misliš, da je trdo, pa je mehko / Misliš, da je mehko, pa je trdo; robot s trdo zunanjostjo in mehkim srcem; človek ali žival z mehkim videzom, a hladnokrvnim in brezčutnim srcem.

Realno in iluzorno: Stvari, ki se zdijo resnične pred nami, so le projekcije; zvezde in oblaki, ki jih lahko resnično dosežeš z roko; sanje, ki jih lahko ješ; drevesa, ki dobijo noge in tečejo...

Vzemimo za primer oblake: Kaj pa, če bi oblak postal hišni ljubljenček, ki bi ga lahko vodil na vrvici kot balon in ga celo oblačil? Kaj, če bi barva oblaka v realnem času prikazovala razpoloženje lastnika? Kaj, če bi bili oblaki trdi kot kamen in bi ob udarcu doneli? Kaj, če bi imeli oblaki osebnost in celo oblakovo cesarstvo, podobno človeški družbi? Kaj, če bi obstajali lovci na oblake, ki bi jih lovili, udomačevali in jih spreminjali v človekove hišne ljubljenčke, jahalne živali ali sužnje...

Če bi tako nadaljevali z 'brainstormingom', bi bilo neskončno, saj so pravila domišljije tako preprosta. Ko enkrat obvladamo zgornja pravila, lahko na videz nebrzdano domišljijo začnemo zavestno 'proizvajati' v velikih količinah. Obstaja pa tudi stanje, ko se te nebrzdane domišljije noro razraščajo v možganih, kar je precej nenadzorovano in izjemno naporno, podobno vstopu v čisto stanje sanjarjenja.

Na podlagi prej omenjenih asociacij, z dodajanjem razumne logike in strukture, lahko ustvarimo nebrzdane zgodbe. Vendar ne glede na to, kako nebrzdana je zgodba, se ne more ločiti od ljudi; vedno govori o ljubezni – ljubezni do ljudi, do resnice ali do svobode. Pripovedovanje zgodb je spet zelo široka tema, ki presega moje sposobnosti, zato je tukaj ne bom podrobneje obravnaval.

Kaj je odlična asociacija

Če želimo imeti bogato domišljijo, moramo le ponotranjiti zgornja pravila in veliko vaditi. Inovativnost pomeni uporabo naučenega v novih situacijah, in nebrzdana domišljija je tudi oblika inovativnosti. Načelo je podobno; ključno je, ali lahko prekinemo miselne vzorce in to uporabimo v svojem vsakdanjem življenju.

Preprosto izvajanje enostavnih asociacij je zelo enostavno, težje pa je izbrati tiste odlične. To zahteva določeno estetsko sposobnost, potrebno je tematsko, usmerjeno in strateško izbiranje asociacij. Na primer, fotograf izbira lepe prizore v resničnosti, slikar izbira lepe prizore v mislih ali resničnosti, skladatelj pa izbira lepe melodije.

Morda bi z izčrpno metodo računalnika in zgoraj navedenimi osnovnimi pravili lahko s kombinatoriko ustvarili nešteto del. Toda ali lahko rečemo, da so ta dela, ki niso bila presejana, lepa? So vsa dragocena? Ali vsebujejo čustva? Ali jih lahko imenujemo velika umetnost? Verjetno ne. Morda bi v smeteh našli tudi nekaj dragocenega, vendar je bolj verjetno, da tudi če bi čakali, da izgine sončni sistem in se konča vesolje, naš čas ne bi bil dovolj, da bi iz kupa naključnih števil izbrali Shakespearjevo delo. Zakaj torej ne bi sami obvladali pravil ter osebno domišljali in ustvarjali?

Odlična asociacija mora biti zanimiva, sposobna vzbuditi resonanco pri ljudeh, morala bi ganiti in biti lepa. Zanimiva asociacija bi morala prinesti "aha" trenutek, biti na videz preprosta, a ne običajna, nepričakovana, a povsem logična. Dobra asociacija oziroma stvaritev bi morala vsebovati tudi več prostora za domišljijo, sposobna sprožiti več domišljije in različnih interpretacij pri občinstvu. Asociacija, ki gane, mora biti iskrena, dobra, vsebovati mora skupna človeška instinktivna čustva, ali pa mora vzbuditi prijetno izkušnjo, v katero se človek nevede poglobi, ali pa mora obuditi nek daljni spomin, spodbuditi vzvišeno in sveto izkušnjo, tako da se, ko se zave, že solze v očeh.

Tisti, ki so vešči domišljije, so lahko kvečjemu sanjači, najtežji korak pa je te zamisli spremeniti v konkretna dela, jih ustvariti. To zahteva močno izvedbeno moč in potrpežljivost, in to je tisto, kar počnejo vsi umetniki. Ideje so poceni, dragoceni pa sta sposobnost delovanja in izvedbe. Sanjarjenje je preprosto; skoraj vsakdo je kdaj sanjal o letenju v nebo, vendar pa le redki dejansko zgradijo letalo. Še težje pa je resnično zgraditi letalo ali raketo, ki lahko varno prevaža ljudi.

Navdih je seveda pomemben, vendar po prečkanju gore navdiha obstaja še nešteto nevarnih vrhov in grebenov, ki jih je treba prečkati. Potrebno je dati preostalih 99 % truda; to je bitka, ki preizkuša telesno moč, sposobnosti in kakovost – to je resnično obračun mojstrov, boj bogov.

Domišljija je morda posebna sposobnost, ki jo imajo le ljudje. Želim si, da bi vsi drzneje domišljali, da bi nebrzdana domišljija obogatila naša življenja, vlila vitalnost v dela, ki jih ustvarjamo, obogatila naša čustvena doživetja in nam prinesla več veselja.

Zgoraj navedena vsebina izhaja iz mojega dolgotrajnega opazovanja, razmišljanja in osebnih izkušenj, predvsem iz zapiskov 'brainstorminga' neke noči pred dvema letoma, in predstavlja moje razumevanje domišljije. Upam, da ti bo prinesla nekaj navdiha.

Življenje kot igra

Sat, 19 Mar 2022 20:53:13 GMT

Življenje kot igra

Nekateri trepetajo od strahu, hodijo kot po jajčnih lupinah in življenje jemljejo kot bojno polje; že najmanjše odstopanje od pričakovanj zanje pomeni poraz. Drugi, preden bi sploh utegnili zares raziskati svoje prave interese in talente, so se prehitro odločili za najbolj običajno in varno pot. Spet drugi ves čas opravljajo delo, ki ga ne marajo, in so nemočni, da bi spremenili stanje, zato le tarnajo. Nekateri se znova in znova ujamejo v blato različnih čustev in se ne morejo izvleči. Drugi pa skrbijo le za kratkoročne dobičke, žrtvujejo dolgoročne interese, zaradi česar sprejemajo eno nespametno odločitev za drugo...

Zakaj ne bi pomislili izven ustaljenih okvirjev in življenje vzeli kot veliko večigralsko spletno igro vlog, ki je ni mogoče shraniti ali naložiti, ter jo igrali z vso resnostjo?

Spremenljive številke na bančnem računu so igralni denar. Na zdravniškem izvidu je označen tvoj življenjski pas/zdravje. V knjigah in na internetu najdeš različne vodnike za igro. WikiHow je vodnik za začetnike. Wikipedia je enciklopedija igre. V knjigah so napredne tehnike za preboj skozi igro. ...

Nekateri si prizadevajo za največ igralnega denarja, drugi za mesto na lestvici najboljših, spet drugi za ljubezen in biti ljubljen. Nekateri prečkajo gore in doline, da bi na lastne oči videli nešteto pokrajin; nekateri so pripravljeni izzivati skrajne težave, da bi uresničili sami sebe; nekateri pogumno plezajo na vrhove modrosti. Spet drugi se prepustijo občutkom in interesom, potepajo naokoli, želijo vse poskusiti in videti. Nekateri izberejo surfanje na morju, spet drugi pa si želijo le mirnega kotička, kjer bi občutili resnično preprostost življenja...

Kdo si? Kaj si želiš? Kakšen je tvoj cilj v tej igri? Kaj so tvoje glavne in stranske naloge? Kaj pa, če živiš samo enkrat? Če bi lahko živel desetkrat, bi še vedno živel tako kot zdaj?

Sodobni posamezniki so preveč tesnobni. Zdi se, da imajo vsi v očeh le eno pot, imenovano "uspeh", in preden bi sploh utegnili zares občutiti darila, ki jih ponuja življenje, že zgodaj izgubijo igrivost. Življenje ima lahko toliko različnih načinov bivanja in veliko zanimivih ter vrednih poti.

Če si želiš svobode, jo zasleduj; če si želiš sreče, jo zasleduj; če si želiš modrosti, jo zasleduj, in se nenehno izpopolnjuj tako fizično kot mentalno. Če je mogoče, zakaj si ne bi postavil višjih ciljev? Kdor si zada visoke cilje, doseže vsaj povprečje; kdor si zada povprečne, doseže le malo.

Zame je življenje igra in še veliko je stvari, ki jih je vredno raziskati. Treba je spoznavati pravila delovanja sveta, raziskovati in hkrati uresničevati spoznano. Kaj pa prinaša pustolovski način življenja? Kdo ve? Kakorkoli že, vedno glej navzgor, ne oziraj se nazaj, zavrni dolgočasje in se uči veliko, veliko stvari. Prizadevaj si postati najsijajnejše bitje v svojih očeh.

Ko delaš s trdnimi nogami na tleh, še vedno ne pozabi pogledati v zvezdnato nebo. Če je mogoče, poskusi biti zanimiv človek – to je moja zahteva do sebe.

Še beseda

V času pandemije je velika verjetnost, da je trenutno stanje nova normalnost. Za nas, ki smo se rodili in odraščali v mirnih časih, so zadnja leta verjetno najtemnejši dnevi, kar smo jih doživeli v odraslosti. Vendar pa bo tudi najhladnejša zima minila in tudi najdaljša noč se bo nekoč končala. Led se bo stalil, pomlad bo prišla in jutranje sonce bo znova vzšlo kot običajno. Kako preživeti to dolgo noč, je vprašanje, o katerem moramo razmisliti vsi.

Resnično ne morem prenašati, da bi gledal nešteto ljudi, ki živijo v bolečini. Ali je zapiranje čustev, ne gledanje in ne razmišljanje, moja edina izbira? Ali lahko kaj storim? Tudi kot nepomemben posameznik razmišljam, kaj bi lahko storil. Želim prižgati ogenj, kolikor je v moji moči, pomagati ustvariti povezave med ljudmi in nuditi nekaj družbe. Da boste vedeli, da niste sami, da vas je tukaj še veliko, ki si delite to pot.

Želim nam, da bi nam v dolgi noči še vedno delale družbo zvezde, plameni in utripajoča srca.

Zbirka kratkih pesmi (2019)

Thu, 02 Jan 2020 20:53:13 GMT

Domiselnost, resničnost in otroška igrivost – vse to so drobci duše.

Zaenkrat jim recimo kar kratke pesmi.

Fantazija

《Luna》

Luna je kihnila in po nebu so se razkropile neštete zvezde

《Stranišče》

Živčni končiči oceana

《Brez naslova》

Ptice plavajo po nebu, ribe letijo po morju.

《Sonce ve》

Sonce ve, da se bojimo teme, zato nam vsako noč prižge eno luno.

Sonce ve, da se bojimo osamljenosti, zato nam vsakič, ko se pojavi, prinese družbo senc.

《Postelja》

Postelja je časovni stroj. Zapreš oči in že potuješ v prihodnost.

《Okus sonca》

Vsak grižljaj hrane, ki ga pojemo, je v resnici okus sonca.

《Postelja》

Odprta krsta

《Pikantno》

SM v svetu hrane

《Hrana》

Rabelj apetita

Otroška igrivost

《Otroška zabava》（Prvi del）

Spominjam se otroških dni, ko sem lahko strmel naravnost v sonce. Potem pa sem oslepel.

《Otroška zabava》（Drugi del）

Pogosto sem čepel ob neravninah blatnega zidu, ali med travami na gredicah, in se poglobil v opazovanje. Misli so mi blodile po tistih svetovih. Ko pa sem vstal, sem se zvrnil.

《Otroška zabava》（Tretji del）

Poletni komarji so doneli kot grom, na tisoče ali stotine njih. Potem pa sem znorel.

《Brez naslova》

Jaz, ki včasih pozabim nahraniti celo samega sebe, nisem primeren za skrb za male živali. Bolj verjetno bi bilo, da bi male živali skrbele zame.

《Pustolovščina》（Kratka zgodba, nadaljevanje sledi）

Z mečem na hrbtu, nekaj bonboni v žepu in kužkom, ki nenehno maha z repom, se lahko odpraviš na pustolovščino.

Ko si lačen, poješ bonbone; ko si žejen, piješ iz studenca. Ko pride noč, poiščeš veliko, veliko drevo, pod njim zakuriš ogenj in se z kužkom uležeš blizu ognja. Medtem ko gledaš na neštete zvezde, poslušaš prasketanje drv in smrčanje kužka, hitro zaspiš.

Realnost

《Vsak začetek je težak》

Vsak začetek je težak, razen poroda.

《Socialna anksioznost》

Alergija na ljudi.

《V službo》

Legalna prodaja krvi.

《Pokojnina》

Kri mladih.

《Socializem》

Obvezno darovanje krvi.

Philojeve domislice (2019)

Thu, 02 Jan 2020 10:53:13 GMT

Ali pogosto strmite v prazno? In kaj vam takrat roji po glavi?

Kaj pa, če bi ljudje prezimovali? Kako doseči nesmrtnost? Kako postati srečnejši? Kaj pa, če bi imeli ljudje klorofil? Ali obstajajo nezemljani? Zakaj moramo spati? Kaj je spomin? Kaj je spol? Ali se ljudje rodijo s sposobnostjo hoje? Zakaj nekateri radi tečejo maratone…?

Te in podobne misli ter vprašanja mi nenehno šinejo v glavo. V pogovorih in interakcijah z uporabniki interneta sem nabral veliko zabavnih in zanimivih odgovorov, zato sem se odločil, da jih zberem v tej letni zbirki.

Želim si, da bi ohranil otroško radovednost in domišljijo.

Najbolj zanimivo pri Twitterju je, da ko vprašam, ali je mogoče iz rakavih celic ustvariti umetno meso, dobim odgovor 'poskusil, pa ni dobro'; ko vprašam, ali lahko rakave celice omogočijo človeško nesmrtnost, mi nekdo priporoči ustrezne romane in stripe; ko omenim strukturno zatiranje na podlagi spola, se v razpravi pojavijo strokovnejši argumenti. Sposobnost te odprte platforme, da zbira modrost množic, je izjemna, in z veseljem prejemam dragocene odgovore z različnih področij tudi na navidezno preprosta vprašanja. Hvala vsem navdušenim 'tviterašem'.

Kaj pa, če bi ljudje prezimovali?

Človeštvo, kljub stotisočim letom evolucije, še vedno ni razvilo sposobnosti hibernacije. Kako smo šele zaostali!

Pomislite na hibernacijo: prihranili bi ogromno energije za ogrevanje in veliko hrane, preprečili bi izgubo virov zaradi nizke učinkovitosti dela in učenja v mrazu. Poleg tega bi se ustavila vsa industrija, globalne emisije ogljika bi padle na minimum, biosfera pa bi se začela obnavljati.

Ko bi se prebudili, bi cvetela pomlad, kakovost zraka bi bila povsod odlična, in vsi bi v najbolj udobnem stanju začeli novo leto dela, učenja in življenja.

Vsaka država bi lahko določila datume hibernacije glede na svojo zemljepisno širino – na primer, ko severna polobla hibernira, južna polobla dela. Nekatera dela, ki zahtevajo prenos odgovornosti, bi se lahko dodala na seznam opravil hiberniranih ljudi, ki bi se zbudili za eno uro na dan ali en dan na teden, da bi opravili nujne in potrebne zadeve.

Medtem ko bi vsi hibernirali, bi vlada ohranila majhno skupino ljudi, ki bi skrbela za vsakodnevno varnost mest, zagotavljala varnost človeških življenj in premoženja ter se odzivala na posamezne izredne razmere. Za druga vsakodnevna opravila, kot je čiščenje cest, bi se lahko uporabilo veliko robotov; zbiranje novic in dokumentiranje pa bi lahko avtomatsko izvajali droni, ki bi snemali in urejali posnetke za arhiv in branje, ko se ljudje prebudijo.

V primeru invazije nezemljanov, meddržavnih vojn ali velikih naravnih nesreč bi se prebudilo več specializiranih enot, da bi jih rešile. V določenem času hibernacije bi si ljudje lahko prilagodili individualne programe. Na primer, ob sneženju bi se zbudili s prijatelji, da bi uživali v snegu; ob lepem vremenu ali kakšnem čudežu narave bi se zbudili, da bi opazovali pokrajino; če bi se dogovorili, da se zbudijo hkrati z določeno osebo, bi imeli ob vsakem prebujanju družbo za zabavo.

Obstajali bi tudi varni in zdravi programi hibernacije za hujšanje, ki bi z uravnavanjem dolžine hibernacije in vnosa hranil poskrbeli, da bi se zbudili z zdravo in lepo postavo. Seveda bi bila intenzivnost programov za hujšanje omejena, da bi se zagotovilo zdravje hibernirajočih oseb…

Če bi ljudje začeli prezimati, je težko reči, ali bi bilo to dobro za človeštvo, zagotovo pa bi bilo dobro za Zemljo.

Kaj pa, če bi imela človeška koža klorofil?

Če bi s pomočjo genskega inženiringa vsem človeškim kožnim celicam dodali klorofil, ali potem ljudem ne bi bilo treba več jesti in kuhati? Pili bi le nekaj anorganske hranilne tekočine, se malo sončili in bili bi siti. Edini stranski učinek bi bil, da bi bili popolnoma zeleni.

@yourcountry64: Ne. Rastline dobijo dovolj svetlobe z velikim številom vej in širokimi listi. Razmerje med površino in prostornino človeškega telesa je zelo nizko, kar pomeni, da človek nima dovolj učinkovite fotosinteze, poleg tega pa imamo zelo aktiven metabolizem in ogromne energetske potrebe. Tudi če bi človek lahko fotosintetiziral, bi v sončnem dnevu to pokrilo komajda manj kot en odstotek celotnih energetskih potreb telesa.

Nesmrtnost z uporabo rakavih celic?

Rakave celice niso omejene z mehanizmom celične apoptoze; dokler imajo dovolj hranil, lahko rastejo in se delijo v neskončnost, ne da bi se starale ali umirale. Če bi našli mehanizem, s katerim bi vse človeške celice pretvorili v rakave, hkrati pa omejili njihovo delitev, ali bi potem človeštvo doseglo nesmrtnost?

Lahko bi raziskovali, kako rakave celice prekinjajo omejitve mehanizma celične apoptoze, in to znanje uporabili na normalnih celicah. Ker so rakave celice trenutno edine, ki dosegajo neskončno rast, bi lahko raziskovali tudi, kako jim povrniti druge normalne funkcije, da bi dosegli cilj nestaranja normalnih celic.

@EndlessNull: Takrat se verjetno ne bi več imenovale rakave celice (celice HeLa).

Umetno meso iz rakavih celic?

Ali bi se lahko neomejeno deljenje rakavih celic uporabilo za proizvodnjo umetnega mesa? Če bi bilo to mogoče, ali potem ne bi imeli nizkocenovne in neskončne zaloge mesnih izdelkov?

@Reno_Lam: Še vedno bi potrebovali hranila za razmnoževanje, in proizvodnja gojišča je že sama po sebi ozko grlo. Seveda, če govorimo o umetno gojenem tkivu, že zdaj obstajajo načini za odpravo omejitev celične delitve, da se celice hitro (relativno) razmnožijo. Ker se gojišče za živalske celice trenutno običajno pridobiva iz živali (kot so govedo), laboratorijsko gojeno meso (lab-grown meat) še vedno ne velja za vegansko hrano (tudi če vir celic prihaja od darovalca, ki je privolil v zagotavljanje celične linije za gojenje mesa).

@hg4867: Gre za deljenje celic, a rejo prašičev je še vedno cenejša in učinkovitejša.

@shijiejilupian: Obstaja znanstvenofantastični roman z naslovom 'Rakavi človek', ki je precej zanimiv.

@dizzzzziness: Rakavo tkivo je po okusu kot zemlja, zelo neokusno.

@eGUAbe2V7j26GHw: Gospod, tole je vaša dušena rakasta prostata… kdo bi to sploh lahko pojedel….

Socializirana vzgoja otrok

Če bi država enotno vzgajala vse novorojenčke, zagotavljala najboljše varuške in storitve varstva otrok, nudila dovolj ljubezni in družbe ter zagotavljala njihovo telesno in duševno zdravje, bi se odlična vzgoja in skrb promovirali. Biološki starši bi morali skozi oceno in postopek posvojitve, da bi dobili otroka nazaj, nato pa bi potekalo spremljanje; če ne bi izpolnjevali pogojev, bi bil otrok odvzet, in če ne bi uspešno opravili ocene, bi ga še naprej vzgajala država. Ali bi s tem lahko maksimizirali koristi za otroka in vzgojili najbolj zdrave otroke?

Enotna vzgoja ne pomeni tekoče proizvodnje; ljubezen in družbo bi poleg negovalcev zagotavljali tudi drugi, na primer v obliki skupnosti/velike družine, kjer bi par določenih 'novih staršev' skrbel za pet ali šest otrok hkrati, drugi starši, ki bi želeli posvojiti in bi imeli dovolj energije, pa bi lahko posvojili več otrok. Stroški bi se delno krili iz davkov, delno iz obveznih preživnin, ki bi se jih pobiralo od bioloških staršev, za tiste, ki si preživnine res ne bi mogli privoščiti, pa bi jih krila država.

Starši, ki bi želeli in bili sposobni sami vzgajati otroke, bi lahko šli skozi postopek posvojitve in jih vzeli nazaj. Tisti, ki jih ne bi vzeli nazaj, bi bili večinoma starši, ki jih niso sposobni vzgajati. Vlada bi zagotovila vse, kar bi lahko zagotovili kakovostni starši, življenjski model pa bi bil enak modelu velike družine s petimi ali šestimi otroki – ne bi šlo za šolsko upravljanje ali centralizirano namestitev, edina razlika bi bila v tem, da med njimi in otroki ne bi bilo krvnega sorodstva.

Tukaj prilagam odgovor učiteljice Li Ying. Mislim, da je ta perspektiva odlična: največji pomen različnih tipov majhnih družin je v raznolikosti in svobodi, saj je njihova sposobnost obvladovanja tveganj v spreminjajočem se okolju veliko močnejša kot pri centralizirani oblasti. (Moja zamisel je bila navdihnjena z vprašanjem 'kaj pa, če starši ne bi potrebovali izpita'. Pomislil sem, kaj bi se zgodilo, če bi se izpit dodal – v normalnih okoliščinah bi ga velika večina staršev prestala, vendar so ljudje ob omembi 'enotnosti' takoj šli v ekstreme.)

@LiYing_2015: Priporočam branje 'Pogumnega novega sveta'. Največja težava centralizirane oblasti je pomanjkanje lokalnih informacij; birokratska kontrola se nikakor ne more spopasti s tisočerimi mikrookolji. Centralizirana oblast na ekonomskem področju vodi v kolektivno revščino, pri vzgoji otrok pa v tisočkrat zmanjšano sposobnost obvladovanja tveganj. Ko pride do nepričakovanih situacij, se ne more odzvati, kar vodi v izumrtje celotne skupnosti, in kompleksnost človeške družbe ter narave daleč presega človeško sposobnost načrtovanja, zato so takšna 'presenečenja' neizogibna. To je smisel svobode: vsakdo pozna svoje specifične interese, ki se razlikujejo od interesov drugih, in se nanje odziva na svoj način. Ekonomska svoboda prinaša fleksibilnost in blaginjo, tako kot v biologiji raznolike mutacije predstavljajo edini način preživetja. Svoboda v družbenem in političnem smislu ima enako pomembno vlogo kot ekonomska svoboda. Spremembe v svetu se pogosto razlikujejo od preteklosti, zato ni mogoče najti precedensov, ni znanja za referenco, ni mogoče predvideti ali načrtovati. Zato le svobodni sistemi vodijo v neskončne variacije, ki nato omogočajo, da v prihodnjih spremembah preživijo semena preživelih.

Še ena odlična ideja. Socializirana vzgoja ne pomeni nujno avtokracije; ravno nasprotno, lahko osvobodi mlade, saj brez patriarhalnega in družinskega pritiska dobijo več svobode pri izbiri.

@Searl_Scarlet: Trocki je v času prvega petletnega načrta v Sovjetski zvezi razvil prehodni načrt: vsa gospodinjska dela, varstvo otrok, menze itd. so bila prenesena na javne socialne ustanove. Cilj je bil odpraviti ekonomsko funkcijo družine in s tem družino samo. Vendar je bil zaradi pomanjkanja sredstev ta socialni program izveden le v okolici Moskve in je bil v času Stalina ukinjen. (Več o tem v 'Izneverjeni revoluciji').

@postmodernbrute: Spremenite perspektivo. Socializirana vzgoja ne pomeni, da mora vlada zagotavljati 'varuške in storitve varstva otrok'. Na primer, lokalna skupnost bi lahko oblikovala organizacijo za medsebojno pomoč pri vzgoji otrok, ki bi razdelila vzgojne obveznosti na celotno skupnost. To bi preprečilo številne težave.

Čeprav ima družinska ustanova dolgo zgodovino, se z družbenim napredkom, dvigom kakovosti državljanov, padcem rodnosti, vse večjo odgovornostjo države in skupnosti za vzgojo otrok (glej različne politike spodbujanja rodnosti v razvitih državah) in naraščajočo priljubljenostjo samohranilstva, morda nekega dne družinska ustanova popolnoma razšla. Vpliv staršev na otroke postaja vse šibkejši in se približuje modelu, o katerem sem govoril. Visoko razvita civilizacija ima še vedno upanje, da to doseže.

Realni primer, ki je zelo blizu tej zamisli: SOS otroške vasi.

Robotski kačji pastir za lovljenje komarjev

Kaj pa, če bi za lovljenje komarjev v sobi uporabili bionskega kačjega pastirja? Brezskrbno bi letal po sobi, bil bi tih in bi lahko lebdel. Na glavi bi imel mini laserski top, ki ne bi bil dovolj močan, da bi poškodoval pohištvo, a bi bil ravno prav močan, da bi sestrelil komarja. Ko bi komar padel, bi ga pobral in vrgel v smeti. Če bi to bilo nehumano, bi se laserski top lahko zamenjal z zračnim topom, ki bi komarja le omamil, nato pa bi ga vrgel skozi okno. Preostali čas bi kačji pastir počival na brezžični polnilni postaji in se polnil, hkrati pa bi spremljal dogajanje v sobi.

@asaaoiokaeri: Lahko bi ga izboljšali tako, da bi oddajal čarobni feromon, ki bi privabil komarje k pastirju za uničenje, ter z inteligentnim prepoznavanjem komarjev (radikalna ideja).

@MapleYu_Neko: Približen seznam komponent, ki bi jih potreboval bionski kačji pastir:

Visokozmogljiv motor, ki posnema mišice (ali kaj podobnega) Izjemno tanka, a prožna bionska krila iz trpežnega materiala Superkondenzator za hitro polnjenje in praznjenje Miniaturni laserski sistem za izstreljevanje ali močan zračni kompresor Sistem za notranje pozicioniranje Sistem za prepoznavanje prijatelja ali sovražnika Naprava za prijemanje (kremplji) Brezžična polnilna ploščica ni nujno potrebna, zadostuje že priključna točka.

Stroj za ustvarjanje sanj

Ali bi lahko 'stroj za ustvarjanje sanj' rešil duševne težave bolnikov v času paliativne oskrbe? Stroj za ustvarjanje sanj bi lahko neposredno posegal v človeško zavest, tako da bi bili ljudje kadarkoli in kjerkoli v sanjah. V sanjah bi jim pomagal uresničiti neizpolnjene sanje, kot so ozdravitev, vrnitev v določen obžalovanja vreden spomin in ponovna izbira, potovanje okoli sveta itd. Navsezadnje gre za ljudi, ki umirajo, zato tudi če ne bi razlikovali med resničnostjo in iluzijo, to ne bi predstavljalo velike težave.

@Qiolin_:Zaplet igre 'To the Moon'! Takrat sem jokal med igranjem.

Internetno potovanje skozi čas in prostor

Če čez 100 let ta glavna družbena omrežja ne bodo propadla, se bo na internetu pojavilo ogromno digitalnih grobnic. Vsak uporabniški račun, ki nosi delčke življenja in spominov svojega preteklega lastnika, bo v vsakem valu interneta pokopan globlje in globlje.

Takrat bo morda nekdo razvil projekt 'Stoletno digitalno potovanje skozi čas in prostor', vzpostavil posebna spletna mesta ali druge kanale za brskanje, ki bodo navajali digitalne grobnice, vredne raziskovanja v zadnjih sto letih, in ljudem pokazali pot.

Tukaj bodo slavne osebnosti v soju žarometov, pa tudi številni običajni ljudje. To bo najboljše okno za opazovanje človeštva. Tu boste lahko do potankosti videli, kako se je otrok rodil, kako je počasi staral, in zadnja objava bo osmrtnica, objavljena v njegovem imenu. Poglejte, kako podobna so bila veselja, jeze, žalosti in radosti ljudi pred sto leti današnjim. Ti posamezniki, ki so nekoč živahno utripali, so res zanimivi.

Živel je z vso resnostjo. Umiral je z vso močjo.

Še vedno so imeli prometne zastoje? Ne morem verjeti! Ali se tista stvar v njihovih rokah imenuje 'telefon'? Videl sem jo pri dedku doma. Kaj pa je 'hitrost interneta'?

Zakaj moramo spati?

Kje je nujnost spanja? Ali se lahko človeštvo razvije tako, da bo lahko dobro počivalo tudi brez spanja?

Fizično okrevanje je mogoče doseči tudi v budnem stanju, ko sedimo/ležimo; možgani so v spanju še vedno aktivni, le da se urejajo. Ali se lahko torej razvijejo tako, da se urejajo tudi med budnostjo? Ali je navada živali, da vsak dan spijo, nastala zato, ker so imele ponoči nič za početi? Ali polarni medvedi vidijo ponoči, in ali med polarno nočjo spijo vsak dan ali pa gredo ven iskat hrano?

Vem, da je spanje trenutno nujno, toda če gledamo na daljši časovni okvir, ali se lahko razvijejo posamezniki, ki lahko dobro počivajo tudi brez spanja? Zelo me namreč zanima, ali so se z evolucijskega vidika lastnosti, kot so visoka učinkovitost popravila DNK in urejanje spomina v spanju, razvile zato, ker so živali najprej imele navado spati (med spanjem niso imele nič za početi), in so možgani nato namerno prenesli delovni čas takšnih nalog iz poljubnega časa v stanje spanja.

@ZenithFZH: Verjetno je najprej obstajala potreba po čiščenju, iz katere se je razvila aktivnost, podobna spanju (stanje, ko so številne fiziološke funkcije izklopljene), ki se je v evoluciji postopoma ustalila. Vsak notranji organ ima potrebo po čiščenju, vendar me bolj zanimajo ioni. Na primer, če preveč pijete močnega čaja, vam bo srce neprijetno, kar je posledica presežka natrija, podobno kot pri pomanjkanju spanja. Možgani potrebujejo tudi obnovo ravnotežja natrija in kalija, in dinamični sistem se mora vrniti na izhodiščno točko. (@philo2018: Ampak ali je res nujno izklopiti veliko fizioloških funkcij, da se doseže čiščenje? Zakaj se nismo razvili tako, da bi se čistili med budnostjo?) Potrebe imajo tudi drugi organi, na primer jetra in ledvice imajo tudi svoje delo, ki je pod nadzorom simpatičnega/parasimpatičnega živčnega sistema/ascendentnih aktivacijskih poti itd. Če bi morali ostati v napetosti, se čiščenje ne bi moglo izvesti.

@yourcountry64: Polarna noč je zima, in seveda, polarni medvedi pozimi hibernirajo za nekaj mesecev.

@sumail666 Regeneracija energije. Naletel sem na perspektivo: spanje je vstop v vesolje (velika poraba), medtem ko budno delo le kopiči energijo zanj.

@googollee: Nasprotno, s povečanjem kompleksnosti možganov se je razvila potreba po izklopu za vzdrževanje, in tako se je razvilo spanje. Knjiga: Zakaj spimo?

Večdimenzionalni svet

Ali je mogoče, da živimo v istem prostoru kot pet-, šest-, ... enajstdimezionalna bitja, dihamo z njimi, vendar zaradi omejitev naše sposobnosti opazovanja vidimo le sebe?

Oni so bitja, ki si jih ne moremo predstavljati, tako kot si papirnati ljudje ne morejo predstavljati tridimenzionalnega sveta. Vesolje, ki ga trenutno opazujemo, je že nepredstavljivo veliko, a vsaka dodana dimenzija pomeni nešteto novih vesolij 🤔…

Ali je mogoče, da je vpliv dimenzij posledica vzročnosti? (Ugibanje) Kako se kaže sposobnost opazovanja? Dve črti v različnih smereh tvorita ravnino, dve ravnini v različnih smereh tvorita prostor, nato pa dva prostora v različnih smereh tvorita štiridimenzionalni prostor in tako naprej. Različne izbire lahko razumemo kot prehod iz enega prostora v drugega (kar vpliva na svet), in ali je mogoče, da so bitja višjih dimenzij še vedno mi?

@asaaoiokaeri: Ali je mogoče, da je vpliv dimenzij posledica vzročnosti? (Ugibanje) Kako se kaže sposobnost opazovanja? Dve črti v različnih smereh tvorita ravnino, dve ravnini v različnih smereh tvorita prostor, nato pa dva prostora v različnih smereh tvorita štiridimenzionalni prostor in tako naprej. Različne izbire lahko razumemo kot prehod iz enega prostora v drugega (kar vpliva na svet), in ali je mogoče, da so bitja višjih dimenzij še vedno mi? (@philo2018: Mogoče. V resnici živimo v drugih dimenzijah, vendar zaradi omejitev našega razmišljanja vidimo le sebe v tridimenzionalnem svetu (projekcija).) Vau, beseda 'projekcija' je tako nazorna! Navdušen sem!!!!!!!!!!!! Ravno tako je, ker ne moremo neposredno opazovati, se nam zdi, da je naše življenje linearno.

@muzi_ii: Priporočam francoski znanstveno-popularni dokumentarni film 'Dimenzije: Matematični sprehod'. Na Bilibiliju je na voljo z dvojezičnimi podnapisi.

Ali se ljudje rodijo s sposobnostjo hoje?

Ali je hoja izključno naučena veščina ali pa je zapisana v človeških genih?

Veliko živali teče takoj po rojstvu, zakaj pa se ljudje ne rodijo s sposobnostjo hoje in jih je treba učiti? Če dojenčka posebej ne učimo hoditi, se bo naučil sam? Če odrašča v zaprtem prostoru in nikoli ni videl ljudi hoditi, ali bo postal invalid ali pa bo kar naenkrat začel hoditi?

@gloriousgobid: Majhni otroci se ne rodijo le brez sposobnosti hoje, ampak ne morejo niti sedeti ali se obrniti, ker se mišično-skeletni in živčni sistem v telesu še nista razvila do te mere. Otrok mora skozi procese obračanja, sedenja, plazenja, vstajanja in samostojne hoje. Teh procesov ga ni treba učiti, sam jih bo ob pravem času obvladal.

O spominu

Človeka sestavlja spomin, ne mnenja. Morda lahko na Zemlji najdete nekoga, ki se z vami strinja glede vsakega vprašanja, vendar vas ta oseba ne more nadomestiti, in vi ne morete nadomestiti nje, saj imata vsak svoje edinstvene spomine.

Če bi nekega dne izgubili spomin (nepovratno), nadaljevanje preteklih čustev ne bi bilo več potrebno, saj bi se preporodili in bili bi druga oseba.

Vaši spomini sestavljajo vas. Če vaši spomini vsebujejo samo sovraštvo, potem ste sovraštvo; če vaši spomini vsebujejo samo srečo, potem ste sreča; če vaši spomini vsebujejo samo ljubezen, potem ste ljubezen sama.

@stoneyshow: To se popolnoma ujema s teorijo velikega kanclerja Tyriona Lannisterja 'Kdo ima boljšo zgodbo?'.

O spolu

Ali transspolne osebe (MtF/FtM) ne morejo sprejeti svojega telesa (spolnih organov) ali pa ne morejo sprejeti niza vplivov, ki jih prinaša spol, kot so družbena pričakovanja in omejitve, povezane z različnimi spoli?

Če bi družba popolnoma ne diskriminirala nobenega spola, bi se vsi lahko svobodno razvijali v skladu s svojimi interesi, delo bi bilo enako obravnavano in nobena spolna identiteta ne bi bila diskriminirana, ali bi potem še vedno obstajali transspolne osebe?

@tianna0026: Transspolne osebe so tiste, ki se po kognitivni plati identificirajo z drugim spolom kot s tistim, ki jim je bil dodeljen ob rojstvu, zato želijo spremeniti spol. Mislim, da lahko rečemo, da so družbene norme ali družbeni vplivi do neke mere vplivali na njihovo razmišljanje, vendar niso glavni razlog. Glavni razlog je še vedno povezan s telesom.

@h121040: Če vzamem sebe za primer, sem kdaj razmišljal, da bi postal futanari dekle – želel bi si videz in glas dekleta ter oba spola. Navsezadnje sem doživel moško stimulacijo in me hkrati zelo zanima, kakšna je ženska stimulacija. Morda sem odraščal v bolj odprtem okolju, saj moji prijatelji menijo, da je pomembno biti to, kar si. Skratka, če bi bil naravno futanari, bi to sprejel, ker pa sem zdaj moški, puščam stvarem prosto pot.

Tema plešavosti

Ali je tema plešavosti postala zelo priljubljena šele v zadnjih dveh letih, ali pa je bila (vedno) tako priljubljena že pred desetimi leti?

@asaaoiokaeri: Pred desetimi leti računalniška tehnologija ni bila tako razvita, in tudi če bi se plešasti ljudje ukvarjali s tem, se to ne bi razširilo. Podobno je z razlikami med severom in jugom – to je postalo tako priljubljeno šele v zadnjih letih, čeprav so te težave vedno obstajale. Ali smo se šele zdaj začeli osredotočati na te probleme? Morda je to zato, ker prej promet ni bil tako razvit, malo ljudi s severa je hodilo študirat na jug in obratno, zato ni bilo toliko skupnega razumevanja.

@SamuelsLilin: Da bi tema ostala relevantna dolgo časa, je treba opazovati njeno časovnost, aktualnost, družbene trende in žarišča pozornosti. Z iskanjem na Magiju je vredno omeniti šampon BaWang. Razlog, zakaj je plešavost postopoma postala trend, so šale o neprespanosti in preobremenjenosti programerjev v zadnjih letih, kar se je nato razvilo v tržno povpraševanje in internetno terminologijo. Pomembnost genov za plešavost je tudi eden izmed pogojev, ki tvorijo njene trenutne osnovne značilnosti. Med pred 10 leti in danes še vedno obstajajo razlike. (@philo2018: Ali lahko to razumemo tudi tako, da čeprav je problem plešavosti vedno obstajal, se v zadnjih letih resnično kaže trend poslabšanja? Zaradi razvoja mobilnega interneta je nočno življenje ponudilo več možnosti za zabavo, poleg tega pa je razširjenost delovnega modela 996 povzročila znatno povečanje števila ljudi, ki so pozno pokonci. Prav tako povečanje števila programerjev, ki so aktivni na internetu, pomeni, da problemi (plešavosti), s katerimi se srečujejo, lažje postanejo internetni hit.) @SamuelsLilin: Pravzaprav ne verjamem, da se je fiziološka plešavost v zadnjih letih poslabšala, ampak da se lahko glasovi skupnosti med seboj izmenjujejo in iščejo skupna stališča. Njihovi glasovi in potrebe so ustvarili trg in vzpostavili povezave. Internet je v tem procesu plešavosti in redčenju las dodelil več pomenov, medtem ko družbeni pritiski in okoljski dejavniki spodbujajo ljudi, da opazujejo sebe in svojo okolico in ugotavljajo, ali res trpijo zaradi izpadanja las in plešavosti zaradi določenih razlogov.

Zakaj živimo? (Pesimistična razlaga)

Ljudje živimo, da si krajšamo čas.

Tako imenovana dobro delujoča družba je tista, kjer imajo ljudje, poleg zagotavljanja preživetja z delom, še vedno dovolj energije za razvijanje hobijev, s katerimi si krajšajo čas. Tako imenovano spreminjanje sveta je bodisi odkrivanje novega načina krajšanja časa, bodisi pomoč mnogim ljudem, da si čas krajšajo bolj veselo. Tako imenovano raziskovanje neznanega pa je, ko si sit in zasit, in želiš najti nekaj, česar še nihče ni počel, da si krajšaš čas.

Tako imenovano razvijanje hobijev pomeni, da proces krajšanja časa ni tako dolgočasen; tako imenovana ljubezen je, najti nekoga, ki ti dela družbo pri krajšanju časa; tako imenovano sklepanje prijateljstev pa je, najti skupino ljudi, ki ti delajo družbo pri krajšanju časa.

Tako imenovano merjenje vrednosti človeka je izračun, koliko ljudi je porabilo koliko časa za vas osebno ali za stvari, ki ste jih ustvarili. Dlje ko je skupni čas, večjo vrednost je prispevala ta oseba. Na primer, tisti, ki so odprli nova področja, ki jih raziskujejo nešteti potomci; tisti, ki so napisali klasična dela, ki jih nešteti potomci večkrat berejo in preučujejo; tisti, ki so ustvarili YouTube, Twitter; tisti, ki so ustvarili iPhone itd.

Zakaj se vse v sanjah zdi tako resnično?

Predmeti, prizori in dogajanja, ki se pojavijo v sanjah, ne glede na to, kako nenavadni in absurdni so, se ti, ko si sredi njih, nikoli ne zdijo nelogični ali nerazumni, temveč jim brezpogojno verjameš in pasivno doživljaš razvijanje zgodbe.

Mislim, da je to morda zato, ker imata sanje in resničnost vsaka svoj celovit svetovni nazor. Vse, kar se pojavi v sanjah, ustreza temu novemu, internaliziranemu svetovnemu nazoru, zato se ti zdi vse logično in razumno ter izjemno resnično.

Kognitivna pristranost

Zakaj zlikovci v TV-serijah, ko postanejo dobri, pridobijo veliko oboževalcev, medtem ko dobri ljudje, ko postanejo slabi, hitro postanejo tarča zaničevanja? A če bi ocenjevali glede na dejansko storjena zla dejanja, bi zlikovci storili veliko več zla kot dobri ljudje. Ali je to primer, kako čustva zaslepijo človeka?

@softlips1024: Na kapitalskih trgih obstaja podobna situacija: če so delnice prej nenehno rasle in zdaj nenadoma padejo za malo, čeprav je celotni dobiček še vedno pozitiven, vlagatelj obžaluje; če so prej nenehno padale in zdaj nenadoma narastejo za malo, čeprav je celotna izguba še vedno negativna, je vlagatelj zelo vesel. V vedenjski ekonomiji se ta pojav imenuje mentalno računovodstvo (Mental accounting), kar pomeni, da ljudje neracionalno ločujejo dobičke in izgube. (@philo2018: Ah, spomnil sem se na averzijo do izgube! Mislim, da je to enako.) Da, ljudje se ob dobičkih in izgubah izrazito razlikujejo po stopnji tveganja. Na primer, tisti, ki zmagajo pri kartanju ali mahjongu, menijo, da je za danes dovolj, medtem ko tisti, ki izgubijo, želijo nadaljevati, ker menijo, da se jim bo morda povrnilo. Ta nova disciplina je precej zanimiva in se še vedno razvija, akademska skupnost pa se o njej še vedno prepira.

@EoyWVGbVYr1NXuP: Kar zadeva ustvarjanje zgodb, imam občutek, da je zlikovcem lažje sočustvovati in pri gledalcih spodbuditi narcistični sindrom rešitelja; po drugi strani pa je (z enako ustvarjalno sposobnostjo) dobre ljudi težje oblikovati, in pogosto dobri ljudje niso dovolj dobro oblikovani. Sociološki vidiki so druga zgodba.

@Yvonne520: Spomnim se še enega pregovora. Dobri ljudje morajo prestati devetindevetdeset in osemdeset in eno preizkušnjo, da postanejo Buda, medtem ko zlikovci lahko postanejo Buda, takoj ko odložijo morilsko orožje.

Zakaj moškim besedam ni mogoče zaupati?

Ljudski pregovor pravi: 'Moške besede, hudič za prevaro.' Ali so moške besede res tako nezanesljive v primerjavi z ženskimi? Če je temu res tako, ali moški z varanjem maksimirajo svoje koristi z vidika evolucije in prenosa genov? Ker so ženske reproduktivni subjekt, ali zato ne potrebujejo izjemnih spretnosti na tem področju?

Zakaj nekateri radi tečejo maratone?

Kaj razmišljajo ljudje, ki radi tečejo maratone? Če je to zaradi zdravja, sploh ni treba posebej teči maratonov, obstaja veliko lažjih in enostavnejših načinov za fitnes. Če pa gre za ljubezen do tekmovanja in tekem, je to razumljivo. Poleg ljubezni do tekmovanja, ali lahko maraton prinese še kaj posebnega (predvsem čustveno)?

@milachatu: Z razširjenostjo maratonov v velikih, srednjih in majhnih mestih ter okrajih je udeležba na maratonih postala modna športna aktivnost. Mediji, ki promovirajo te dogodke, govorijo le o fitnesu in o tem, da je vztrajnost pot do zmage, le redko pa omenjajo, da je treba nemudoma prekiniti, če se pojavi slabo počutje, sicer lahko pride do simptomov, ki ogrožajo življenje, kot je izginotje mišičnih vlaken. V tem procesu so mediji in mesta pridobili vpliv, udeleženci pa so zapolnili praznino v svojem življenju.

@yourcountry64: Podobno kot pri uživanju pikantne hrane, vztrajno tek lahko povzroči zasvojenost z endorfini.

@godfatherincape: Pravzaprav gre za učinek dopamina, skupaj z majhnim občutkom dosežka, preostalo pa je uživanje v samoti.

@GuogySakura: To je odličen način za razširitev širine in globine življenja. Za povprečnega človeka je povečanje razdalje od 5 km na 42 km izjemno kompleksen sistemski projekt, ki lahko celo povzroči smrt.

@wu_xiaoshun: Pridobitev duševnega občutka premoči. Kot nekakšno romanje, notranje očiščenje, ima dokončanje tekme pomemben pomen za posameznika. Maraton lahko postane duhovna opora za ljudi, pobeg iz resničnosti.

Velik spletni sodelovalni projekt: Skupaj napišimo roman

Pozdrav 2020

Wed, 01 Jan 2020 20:53:13 GMT

Konec leta zveni malce melanholično, medtem ko začetek novega prinaša občutek upanja in vitalnosti. Zato svoje letne povzetke vedno naslavljam z »Pozdrav XXXX«. To je drugi prispevek v tej seriji blogov.

V življenju mnogih je neizogibno, da bežijo pred nečim; nekateri pred starši in domom, drugi pred šolo, spet tretji pred prijatelji... Jaz pa sem se v preteklem letu osredotočal na eno stvar: bežanje pred časom.

Kaj sem počel to leto? Na kratko: nič.

To »bežanje pred časom« bi lahko lepo poimenovali kot nevoljnost plavati s tokom, manj lepo pa kot neambicioznost ali celo družbeno brezdelje. Nočem se podrejati logiki, da »po diplomi je treba takoj v službo«. Potrebujem občutek nadzora nad svojim življenjem in želim v delu najti tudi drug pomen, ne zgolj zaslužek. Sicer me bo tok časa, če me bo silil naprej, le izgorel mojo strast do življenja.

To leto sem se preselil v Hangzhou in resnično začel živeti sam. Imel sem dolga obdobja nemotenega časa zase in priložnosti, da se soočim sam s seboj.

V tem času sem imel srečo, da sem našel oddaljeno honorarno delo. Čeprav še vedno ne pokrije vseh stroškov (predvsem zato, ker moja želja po delu ni preveč močna), mi je dalo nekakšno pomiritev, saj lahko tudi brez rednega dohodka brezskrbno uživam v dneh. (Resnično pa me nista pustila stradati Alipay in JD Gold Bar, haha.)

Dnevi samostojnega življenja so bili kot upokojitev; vse se je upočasnilo. Vsak dan sem ure in ure preživel v razmišljanju, bral, pisal, risal, se sprehajal in govoril sam s seboj na Twitterju. Veliko časa sem posvetil pregledu preteklega življenja, občasno sem se srečal s prijatelji ali se dogovoril za fotografiranje z neznanci. Občutil sem tudi minevanje letnih časov in vsakodnevne spremembe v naravi.

Med tem samopreiskovanjem sem prišel do zelo pomembnega spoznanja: vedno sem mislil, da mi primanjkuje ljubezni, in dolgo časa sem verjel, da si je ne zaslužim. Vendar to v resnici ni tako; tako dobro, optimistično, samozavestno in veselo sem odraščal, kar pomeni, da me je morala hraniti ljubezen. Prejel sem ljubezen od družine, prijateljev, sošolcev, učiteljev in mnogih neznancev. Čeprav nisem spoznal veliko ljudi, so bili tisti, ki sem jih, vedno prijazni in ljubeči. Zdi se mi, da sem precej srečen, in za vse to sem nenehno hvaležen.

Čutim, da sem poln moči,

Kot je zapisal tviteraš @wjianjvn: »Najpomembnejša naloga v življenju je ponovna integracija preteklih življenjskih izkušenj, iskanje dokazov ljubezni staršev in družine v njih ter hvaležnost za skrb in pomoč drugih. Takšne izkušnje te lahko znova postavijo v stik in ljubezen, ti omogočijo, da ponovno pridobiš samozavest in občutek varnosti, nato pa brez zadržkov raziskuješ smisel in negotovosti življenja.«

Mislim, da lahko preidem na naslednjo stopnjo.

Kaj želim početi? Skozi vse to leto sem se nenehno spraševal: Kaj si zares želim, kaj je tisto, kar zares želim početi? Vsaj nekaj mesecev je bil moj odgovor: Ne želim delati (haha).

Moj končni cilj je, da ne delam; sledi mu svobodni poklic, nato oddaljeno delo, in šele na koncu služba od devetih do petih. Upam, da se bom nekega dne lahko preživljal tudi z »nepravim« delom.

Pravzaprav sem to leto vztrajal tudi pri eni stvari: vsakodnevnem objavljanju zanimivosti. Razen tega meseca, ko sem bil malo len in objavljam povprečno eno na dva dni, je bilo pred tem vsak dan, nikoli prekinjeno, do sedaj pa se je nabralo več kot 300 objav. Medtem ko drugi računi z zanimivostmi potrebujejo prispevke, da ohranjajo dnevne objave, jaz to lahko delam sam, saj je radovednost o vsem moji vsakdan.

Kar želim početi, je nenehno doživljanje in učenje vseh vrst koristnega in nekoristnega znanja ter veščin. Želim si ohranjati neskončno radovednost, spoznavati svet, v katerem živim, in se učiti ljubiti več ljudi ter več stvari – to je tudi pomen imena Philo. Če lahko mimogrede prinesem veselje in energijo tudi drugim, je to moja največja sreča.

Poleg tega upam, da bom pomagal tudi drugim: želim, da se več ljudi zaljubi v branje in da spoznajo veselje do iskanja znanja. Želim spodbuditi radovednost ljudi do neznanega, jim pomagati najti tisto, kar imajo radi, in zanetiti njihovo strast do življenja. Želim, da vedo, da je na tem svetu še vedno veliko zanimivih stvari!

Kaj lahko počnem? Zelo jasno mi je, da ne želim biti le zobnik v sistemu; v delu moram najti veselje in občutek vrednosti. Želim postati ustvarjalec vsebin.

Preveč splošni cilji so nesmiselni. V tej fazi je zame izvedljiv cilj postati video bloger za splošno popularizacijo znanosti, ki bo v animirani obliki populariziral vse vrste znanja, kot so humanistika, družboslovje in naravoslovje. To ustreza mojemu zanimanju za popularizacijo znanosti in mi omogoča, da izkoristim svojo neskončno radovednost in širok spekter interesov. Še vedno lahko počnem tisto, kar imam najraje, in to je tudi svobodni poklic, po katerem hrepenim – mislim, da mi takšno delo ne bi moglo bolj ustrezati.

Kot hudi odlašalec ne vem, kdaj bom imel uradne rezultate, navsezadnje želim ustvarjati zelo kakovostno vsebino, primerljivo z najboljšimi YouTuberji. Trenutno sem še v fazi podrobnega načrtovanja, vendar je glavna smer že določena. Prešel sem fazo zmede in verjamem, da prihodnost obeta.

Še eno veliko spoznanje tega leta je, da se je branje iz običajnega načina preživljanja prostega časa spremenilo v mojo resnično strast.

To leto sem prebral skupno 65 knjig, predvsem s področja družboslovja. Upam, da bom še naprej vztrajal in raziskoval več različnih disciplin.

Besede, ki sem si jih izrekel lani, si letos ponovno namenjam.

Zbogom 2019, Pozdrav 2020. V novem letu upam, da bom še naprej živel po svoje (lani mi je to uspelo!).

{% centerquote %} Ne navezuj svojega srca na minljive stvari: kajti po izumrtju kalifovega plemena bo Tigris še naprej tekel skozi Bagdad. Če si bogat, deli radodarno kot datljeva palma; če pa nimaš ničesar za dati, bodi svoboden kot cipresa. — Walden {% endcenterquote %}

Sorodno branje: Hello 2019

Po petih letih odlašanja sem končno prebral 'Psihologijo odlašanja'

Sat, 14 Sep 2019 00:25:20 GMT

Knjigo sem kupil/a pred skoraj petimi leti, a sem jo ves čas odlagal/a in nikoli dokončal/a. Zdaj pa sem jo končno prebral/a v enem zamahu.

Za lažje branje in razumevanje sem na začetek vključil/a povzetek vsebine knjige, podnaslovi pa so večinoma preoblikovani. Knjiga je sicer precej obsežna in polna primerov, jaz pa sem iz nje izluščil/a le najdragocenejše in najpomembnejše informacije, da bo celotna struktura jasnejša in bo koristila tudi tistim, ki ne želijo prebrati celotne knjige.

Začarani krog odlašanja

Cikel odlašanja, ki ga izkusi vsak, ki odlaša: (Kako resnično!)

1. 'Tokrat bom začel/a prej' Ko prejmeš nalogo, si vedno poln/a samozavesti in prepričan/a, da jo boš tokrat opravil/a sistematično in brez zapletov.

2. 'Moram začeti takoj' Optimalen čas za začetek je že minil, pritisk se povečuje, a rok je še daleč, zato ostajaš optimističen/na.

3. 'Kaj pa če sploh ne začnem?' Spet mine nekaj časa, ti pa še vedno ne ukrepaš, tvoji možgani se začnejo boriti:

a. 'Moral/a bi začeti prej' Ugotoviš, da si zapravil/a preveč časa, in padeš v obžalovanje in samokritiko. b. 'Lahko bi delal/a karkoli, razen to...' V tej fazi si pripravljen/a delati karkoli, recimo pospravljati sobo, samo tisto najpomembnejše ne. Ostajaš zaposlen/a in si daješ lažen občutek, da resno napreduješ z delom. c. 'Ne morem uživati v ničemer' Poskušaš se zamotiti z zabavnimi dejavnostmi, kot so gledanje filmov ali druženje, a ta kratkotrajna zabava hitro izgine in jo nadomestita občutek krivde in tesnoba. d. 'Upam, da nihče ne bo opazil' Mine veliko časa, delo pa ne napreduje. Začne te biti sram in se pretvarjaš, da si zelo zaposlen/a, da bi preprečil/a drugim, da izvedo za tvoj/o slabo situacijo.

4. 'Še vedno je čas' Tik pred zdajci še vedno poskušaš ostati optimističen/na v upanju na čudežni podaljšek roka.

5. 'Z mano je nekaj narobe' Čudež se ni zgodil in si obupan/a. Misliš, da ti morda manjka nekaj, kar imajo drugi – samodisciplina, pogum, pamet ali sreča.

6. 'Končna odločitev: delati ali ne delati, boriti se ali pobegniti'

Možnost ena: Ne storiti ničesar a. 'Ne morem več prenašati' Dokončanje naloge v preostalem času je postalo nemogoče, obenem pa trpiš neznosne bolečine in muke, zato pobegneš. b. 'Ne trudi se več' V tako kratkem času tako ali tako ne boš dobro opravil/a, delati bi bilo le zapravljanje časa, zato raje nehaš.

Možnost dve: Storiti a. 'Ne morem več samo čakati' Samo sedeti in čakati na konec je preveč boleče, zato rajem nekaj narediš. b. 'Ni tako slabo, zakaj nisem začel/a prej?' Ko začneš, ugotoviš, da sta bila prvotno odlašanje in trpljenje nepotrebna. c. 'Samo dokončaj' Tekmuješ s časom, samo da dokončaš nalogo.

7. 'Nikoli več ne bom odlašal/a' Ne glede na to, ali je naloga dokončana ali ne, po tej preizkušnji si ponovno odločen/a, da naslednjič ne boš stopil/a v ta začarani krog – dokler se ne pojavi nova naloga...

Zakaj odlašaš?

1. Zakaj odlašaš: Strah pred neuspehom

'Bojijo se, da jih bodo drugi ali pa sami obsojali, bojijo se, da bodo odkrili njihove pomanjkljivosti, in se bojijo, da kljub največjemu trudu ne bodo uspeli.'

'Uspešnost ali neuspešnost jemljejo kot edini kriterij za ocenjevanje sposobnosti posameznika. Dobra izvedba pomeni visoko sposobnost in večjo samovrednost, slaba izvedba pa dokazuje nesposobnost.'

Prokrastinatorji verjamejo: Samovrednost = Sposobnost = Uspešnost

Odlašanje prekine drugo enačbo zgoraj. Ne glede na uspešnost se lahko tolažijo, da je slaba izvedba posledica odlašanja, ne pa nesposobnosti.

'Nekateri raje prenesejo boleče posledice odlašanja, kot pa ponižanje, ki ga prinese neuspeh kljub trudu.'

Rešitev: Kako gledati na neuspeh Ljudje se na neuspeh običajno odzivajo z dvema vrstama miselnosti: fiksno in rastno.

Fiksna miselnost verjame, da so sposobnosti in inteligenca prirojene, vsi izzivi pa služijo le dokazovanju tvoje izjemne sposobnosti. Odlašanje je v tem primeru oblika samozaščite, ki preprečuje takšno dokazovanje, torej preprečuje dokazovanje lastne nesposobnosti.

Rastna miselnost pa meni, da sposobnosti niso fiksne, ampak se lahko spreminjajo in razvijajo, in z trudom lahko postaneš boljši. Ni ti treba biti takoj dober/dobra v nečem, in delati nekaj, v čemer nisi dober/dobra, je lahko celo bolj zanimivo, saj se pri tem učiš in širiš svoja obzorja. Tvoja uspešnost ne odraža tvoje osebne vrednosti, bolj bi se moral/a osredotočiti na to, kaj si se naučil/a. Uspeh ali neuspeh ne določata, kako dober/dobra je oseba; neuspeh je razlog za še večji trud, ne pa razlog za umik, opustitev ali odlašanje.

Tu je bolj smiselno spodbujati rastno miselnost.

Kot pravi Dweck: 'Ali je uspeh namenjen učenju in napredku, ali dokazovanju, da si pameten/na?'

2. Zakaj odlašaš: Perfekcionizem

Prokrastinatorji pogosto kažejo naslednje vrste perfekcionistične miselnosti:

a. 'Previsoka in nerealna pričakovanja do sebe' Pogosto si postavijo visoke standarde, ki jih ne morejo doseči.

b. 'Ne morejo prenašati povprečnosti' Ne morejo prenašati povprečnosti in želijo, da je vsaka stvar, ki jo naredijo, izjemna. Odlašanje jim omogoča, da povprečno izvedbo pripišejo pomanjkanju časa, namesto lastni nesposobnosti.

c. 'Mislijo, da za odličnost ni potreben trud' Perfekcionisti verjamejo, da bi morala biti za resnično sposobno osebo tudi najtežja naloga enostavna. Takoj ko tega ne morejo doseči, se njihov trud ustavi.

d. 'Zavračanje pomoči' Menijo, da je vsakršno iskanje pomoči znak slabosti. Čeprav bi jim pomoč povečala učinkovitost, raje vse delajo sami, dokler breme ne postane pretežko.

e. 'Vse ali nič' Dokler projekt ni dokončan, zanje ni doseženega ničesar, zato se jim zdi opustitev pred ciljem povsem razumljiva.

Za večino perfekcionistov dosežki ne pomenijo le doseganja ciljev ali izjemne sposobnosti. V mnogih družinah se izjemna uspešnost zdi najzanesljivejši način za pridobitev priznanja in ljubezni. Vrednost dosežkov je nad vsem, medtem ko so vse druge, manjše predstave nepomembne in brez vrednosti.

Za drugo vrsto perfekcionistov, ki so bili vedno kritizirani in podcenjeni ter nikoli niso uživali pohval, je izkazovanje popolnosti edino upanje za pridobitev spoštovanja.

Rešitev: Ni treba stremeti k popolnosti pri vsem

Spremeniti je treba svojo miselnost; ni potrebe po popolnosti pri vsem. Dovolite si delati napake in jih ne povečujte v nedogled. Napake so povsem normalne, in nič ni tako strašno.

Svojo fiksno miselnost spremenite v rastno miselnost in na nepopolnosti glejte z novimi očmi. To ni usoden udarec, ampak najboljša spodbuda za izboljšanje sebe, učenje in rast.

3. Zakaj odlašaš: Strah pred uspehom

Skrbijo jih, da bi uspeh zahteval preveč truda, daleč nad njihovimi zmožnostmi. Mislijo, da ne morejo izpolniti takšnih zahtev, zato se odločijo za odlašanje, da bi se izognili temu.

Skrbijo jih, da bi bili po uspehu izpostavljeni vsem očem, ljudje pa bi imeli večja pričakovanja. Da bi izpolnili ta pričakovanja, bi se morali preobremenjevati in postati deloholiki, s čimer bi izgubili nadzor nad svojim življenjem, na primer bi jim primanjkovalo časa za družino in prijatelje. Z odlašanjem zmanjšajo možnosti za uspeh, da se ne bi izpostavljali in imeli več svobode.

Bojijo se, da bi uspeh prizadel druge, saj je konkurenca neizogibna. (V resnici ljudje niso tako občutljivi).

Rešitev: Ni razloga za skrb

Uspeh ni nekaj, kar se zgodi čez noč, ampak zahteva postopne in trdne korake. Ko imaš jasnejše in bolj definirane cilje ter razumeš, da doseganje cilja ni nedosegljivo, se ne boš več bal/a uspeha.

Doseganje uspeha in izguba nadzora nad življenjem nista nujno povezana. Družina in prijatelji te bodo razumeli in se veselili tvojega napredka in rasti. Mnoge skrbi so le subjektivne domneve, ki se v resnici ne bodo uresničile.

4. Zakaj odlašaš: Upor proti pravilom in boj za nadzor

Odlašanje pogosto postane posameznikova deklaracija neodvisnosti. S tem poskuša ljudem sporočiti: 'Sem avtonomna oseba. Delujem po lastni izbiri. Ni mi treba delati po tvojih pravilih ali zahtevah.'

Z odlašanjem se izogibajo nadzoru, upirajo se avtoriteti in pravilom, ki se jih morajo držati. Želijo živeti po svojih zamislih in ohraniti neodvisnost. Stopnjo nesodelovanja uporabljajo za krepitev občutka lastne vrednosti, kar pomeni, da bolj ko odlašajo, bolj so neodvisni in nenadzorovani, in močnejši je njihov občutek lastne vrednosti.

V podzavesti svet dojemajo kot bojišče in vsakega posameznika vidijo kot potencialnega nasprotnika z željo po nadzoru. Morda so bili že od otroštva strogo nadzorovani, njihove osebne navade so bile prekomerno vmešane, intenzivna radovednost drugih se jim je zdela invazivna, nenehne kritike so jim vzele samozavest, preveč omejitev pa je zadušilo njihovo spontanost in ustvarjalnost.

Menijo, da sodelovanje pomeni predajo, kot da bi bili prisiljeni k kompromisu proti svoji volji. Preprečiti nasprotniku, da doseže svoje, postane pomembneje kot doseči, kar si želiš sam, in to postane tvoja glavna prioriteta, ki presega vse druge pomisleke.

Odlašanje se uporablja tudi za zavrnitev določene prošnje.

Nekateri iščejo vznemirjenje z lovljenjem rokov.

Rešitev: Ni se treba upirati vsem pravilom

Ko začutiš impulz upora, se lahko vprašaš, ali je takšna reakcija potrebna. Včasih je tvoje upiranje upravičeno, saj te nekdo resnično želi omejevati in nadzorovati. Toda velikokrat tvoja odpornost izvira iz lastnih strahov, kar pomeni, da te takrat nihče ne poskuša nadzorovati.

Prošnja ne pomeni nujno nadzora, pravilo ni nujno zapor brez izhoda, in sodelovanje z drugimi je lahko tudi prijetno.

5. Zakaj odlašaš: Uravnavanje bližine v medosebnih odnosih

a. Strah pred oddaljitvijo So odvisni od drugih, ne morejo delati samostojno in si želijo stalnega vodnika. Z odlašanjem povečujejo bližino v upanju, da jih bo kdo rešil tik pred zdajci in bodo imeli razlog za iskanje pomoči.

b. Strah pred bližino Z odlašanjem zavračajo, da bi se preveč zbližali z drugimi, ohranjajo distanco in občutek meja. To počnejo tudi zato, da bi preprečili, da bi jim drugi ukradli zasluge ali jih izkoriščali.

Rešitev:

Odlašanje morda lahko začasno uravnava bližino v odnosih z drugimi, vendar ne rešuje temeljnega problema. Odlašanje ti bo le preprečilo priložnost za duhovno rast.

Ko se v medosebnih odnosih pojavijo problemi in konflikti, se je treba pogumno soočiti z njimi in več komunicirati. Ohranjanje dobrih odnosov ob hkratnem ohranjanju ravnotežja med odvisnostjo in neodvisnostjo je mogoče in tudi zelo pomembno.

6. Zakaj odlašaš: Problem s pojmovanjem časa

a. Konflikt med objektivnim in subjektivnim časom Ne znajo dobro uskladiti subjektivnega in objektivnega časa, imajo šibek občutek za čas, prihodnost se jim zdi vedno oddaljena in živijo le v sedanjosti. Razlike v pojmovanju časa med ljudmi lahko tudi povzročijo konflikte. Prevelika osredotočenost na sedanjost in zanemarjanje prihodnosti vpliva na postavitev in izvajanje dolgoročnih načrtov.

Ne živite v subjektivnem času, naučiti se morate sprejeti objektivni čas in z njim živeti v harmoniji.

b. Boj proti času, zavračanje odraščanja in staranja

Življenje te vedno potiska naprej: diploma, služba, poroka, otroci, upokojitev. Z odlašanjem si želiš povrniti občutek nadzora in iniciative nad časom. Ne želiš priznati, da si odrasel/a, ne želiš priznati, da se staraš, in zdi se ti, da se z nenehnim odlašanjem lahko odloži tudi smrt.

Rešitev: Sprejmite realnost

A sčasoma boš odrasel/a, čas vedno teče, in smrti se ne da izogniti. Naučiti se moraš sprejeti to kruto resničnost.

7. Zakaj odlašaš: Navada je železna srajca

Enkrat opečen, dvakrat previden. Morda ti je v otroštvu primanjkovalo spodbude ali pa si doživel/a travmo. Ko se je to ponavljalo, so se okrepile ustrezne nevronske poti v možganih. Kasneje, ko se ponovno srečaš s podobno situacijo, se tvoj/a strah podzavestno sproži in začneš se izogibati z odlašanjem.

Rešitev: Vzpostavite in okrepite nove nevronske poti

Možgani so prilagodljivi. Prepoznati moraš vir svojega nelagodja, se z njim soočiti ter vzpostaviti in okrepiti nove nevronske poti.

8. Zakaj odlašaš: Patološki vidiki

Motnje izvršilne funkcije, sindrom pomanjkanja pozornosti (ADD/ADHD), depresija, anksioznost, motnje spanja in drugo.

Rešitev:

Če si bolan/a, se zdravi.

Motnje spanja: Prepoznati je treba, ali si jutranji ali nočni tip. Nekateri so učinkovitejši zjutraj, drugi ponoči. Prilagoditi se je treba svojemu telesnemu ritmu in si postaviti smiseln načrt, da dosežeš več z manj truda.

Kako premagati odlašanje?

Ključ do premagovanja odlašanja je prepoznati korenine, ki povzročajo tvoje odlašanje, in se z njimi soočiti. Osnovni principi so že bili omenjeni zgoraj.

Konkretne rešitve se nanašajo predvsem na upravljanje časa in energije, kar so že dobro znane stvari: (Druga polovica te knjige govori o tem, veliko je praznih besed.)

Ciljev ne postavljaj previsoko
Velike projekte razdeli na manjše, izvedljive naloge
Izkoristi vsak prosti trenutek
Ohrani samozavest
Ni treba stremeti k popolnosti pri vsem
Nauči se reči 'ne'
Nepomembne naloge dodeli drugim
Nagrajuj se na primeren način
Spremeni delovno okolje
Več se gibaj
Dovolj spi
Ostani vesel/a

Želim vam, da čim prej premagate odlašanje!

Nehajte že povzdigovati poklic učitelja

Tue, 10 Sep 2019 20:53:13 GMT

Na dan učiteljev, ko se skoraj celotna Kitajska trudi obdarovati in hvaliti učitelje, mi dovolite, da izrečem nasprotno mnenje.

Povedal bom nekaj politično nekorektnega: učiteljstvo je pač samo še en poklic, kjer ljudje delajo za denar. Zakaj bi si torej zaslužili posebno spoštovanje?

Srečal sem dobre učitelje, ki so znali poučevati, pa tudi slabe. Nikoli pa nisem srečal učitelja, ki bi tako močno vplival name, da bi mi spremenil življenje. Poučevanje je dolžnost učitelja, in če dobro poučuje, je to lahko znak predanosti. A predani ljudje so v vseh poklicih, zakaj bi se torej ravno učiteljem morali posebej zahvaljevati?

Danes so pogoji za vpis na pedagoške fakultete zelo nizki. Spominjam se sošolcev iz sosednjega razreda, ki so prepisovali naloge, pogosto izostajali od pouka in se niso znali jasno izražati. Ne morem si predstavljati, da bodo nekoč postali učitelji. V večini primerov se učitelji srečujejo z nezrelimi učenci. Sodobni učitelji v bistvu ne vzgajajo več, dovolj je, da znajo poučevati. Da ne govorim, da mnogi učitelji ne znajo niti dobro poučevati, poleg tega pa lahko slab učitelj uniči otrokovo življenje.

Ne glede na to, kako zelo učitelji poudarjajo nepristranskost, je pristranskost neizogibna. Med številnimi učenci so učitelji najbolj pozorni na dobre in slabe učence, kar je plodno okolje za korupcijo. Staršev, ki učiteljem nosijo darila, jim dajejo kuverte z denarjem ali jih najemajo za inštruktorje, je preveč. Slišal sem celo, da nekateri učitelji v šolah odkrito sprejemajo denar od staršev in nato svojo pozornost do učencev prilagodijo višini prejetega zneska. To je resnično neverjetno.

Kakšne težave še prinaša to neselektivno poveličevanje in idealiziranje učiteljev? Lahko povzroči, da nezreli otroci/njihovi starši preveč zaupajo neznancu. Učitelji v njihovih očeh postanejo bolj sveti kot starši; staršev morda ne poslušajo, učitelje pa zagotovo. Toda kdo je kdaj preštel, koliko pedofilov se skriva med učitelji? Koliko tragedij, podobnih tistim v romanu Fang Si-Qi's First Love Paradise, se zgodi vsak dan na Kitajskem zaradi pomanjkanja spolne vzgoje?

V šestem razredu osnovne šole, ko je naša učiteljica šla rodit, je prišel nadomeščati srednješolski moški učitelj iz druge province. Poleg tega, da je med poukom pogosto kričal na poredne učence: "Če bi bil pri nas, bi ga že zdavnaj brcnil," je rad tudi pripovedoval deklicam naloge, medtem ko jih je božal po rokah. Ne spomnim se, ali me je božal (nisem bila med njegovimi favoritinjami), a takrat nihče ničesar ni razumel. Največ, kar smo storili, je bilo, da smo se zasebno šalili, in nismo menili, da je to vedenje resno, niti ga nismo povezovali s spolnim nadlegovanjem. Zdaj, ko pomislim, mi je prav gnilo.

Da ne govorimo o mladoletnikih, tudi odrasli študenti se srečujejo z učitelji, ki zlorabljajo svoj položaj za spolno nadlegovanje, pritiskajo z ocenami/diplomami in silijo študente k brezplačnemu delu zanje. Vendar pa takšno neomejeno moč niso omejeni le na učitelje; zlorabo položaja za osebno korist lahko opazimo skoraj povsod, kjer obstaja moč na Kitajskem, to je pogosta bolezen.

Lahko pohvalite in se zahvalite določeni osebi, ki vam je pomagala, vendar je takšno neselektivno idealiziranje in poveličevanje poklica resnično nepotrebno.

Res je, obstajajo posamezniki z velikimi dosežki (izraz "velik posameznik" morda ni povsem primeren, saj ustvarjanje kulta osebnosti ni zaželeno), vendar ne bi smel obstajati "velik" poklic.

Moje mnenje o prepovedi igre "Devotion"

Tue, 26 Feb 2019 20:53:13 GMT

Izjava: Prosim za trezno razpravo. Ekipa Red Candle se je že opravičila za nastalo polemiko, zdaj pa bi sam poskusil razpravljati o samem dogodku in vanj vložiti nekaj razmisleka.

Najprej, kaj se je zgodilo?

Igra "Devotion" je najnovejše delo tajvanske ekipe Red Candle. Samo dva dni po izidu je bilo razkrito, da eden izmed pečatov v igri domnevno žali državnega voditelja. Ekipa se je takoj opravičila in zamenjala sporni element. Vendar pa se je javno mnenje v kratkem času razplamtelo, od domnev o pečatu se je razširilo na celotno igro, ki naj bi žalila Kitajsko, kar je sprožilo vsesplošno bojkotiranje. Mnogi kupci so hiteli na Steam, zahtevali vračilo denarja in množično puščali negativne ocene. Na koncu je bila igra v enem dnevu popolnoma prepovedana na celotnem kitajskem spletu, Steam pa jo je odstranil tudi iz kitajske regije.

Ali je ekipa Red Candle odgovorna za to polemiko?

Odgovornost zagotovo obstaja, saj se navsezadnje nič od tega ne bi zgodilo, če ne bi bilo tistega grafičnega elementa.

Ali je ekipa Red Candle storila napako?

Po mojem mnenju niso storili nič narobe. Zasmehovanje državnih voditeljev je dovoljeno v kateri koli demokratični državi, ljudje se šalijo na njihov račun vsak dan in so na to že dolgo navajeni. Tisti, ki so dodali sporni element, niso preveč razmišljali o posledicah. Glede na politično okolje pred petimi leti bi se ljudje, če bi naleteli na takšno "velikonočno jajce" (easter egg), zagotovo le nasmehnili drug drugemu in se jim zdelo zabavno, sploh ne bi jemali zares. Tudi danes na spletu obstajajo najrazličnejši šali in satirični memi, članki, komentarji in podobno. Naša rdeča črta se iz dneva v dan oži, ekipa Red Candle pa ni imela nobene obveznosti vedeti, kje točno so meje. Reflektirati bi morali o sistemskih problemih, namesto da bi takoj obrnili prst proti razvijalcem.

Kaj pomeni "pretihotapiti osebne elemente"?

Ta izraz sem prvič slišal, ko so drugi prevajali dela in se je nanašal na prevajalce, ki so pri prevajanju namerno dodajali lastne interpretacije, včasih celo izkrivljali pomen izvirnika. Celotna igra "Devotion" pa je originalno delo ekipe Red Candle, polno je "osebnih elementov", zato o "pretihotapljenju osebnih elementov" sploh ne moremo govoriti.

Ali gre za žalitev Kitajske?

V igri se je pojavilo le "velikonočno jajce" v obliki pečata; žalitev Kitajske je povsem izmišljena, razvijalci pa so to že pojasnili in se opravičili. Kdor hoče psa tepsti, palico vedno najde. Podobni scenariji so se dogajali tudi med kulturno revolucijo, natančneje, šlo je za "literarne inkvizicije".

Tisti, ki si izmišljujejo, da igra žali Kitajsko, pravijo takole: Du Meixin = srce, obrnjeno proti Ameriki Lu Gongming = državljan Lu (namig na državljana celinske Kitajske) Lu Xin She = srce celinske Kitajske je zlobni kult Število 89 namiguje na določen znan dogodek Sveča 49 predstavlja leto 1949 1987/10/1~1987/10/7 namiguje na državni praznik

V resnici pa si mnogi spletni uporabniki izmišljujejo še tole: Du Meixin = dmx = velika zvezda Meixin = tajvanska izgovorjava za "praznoverje" Lu Gongming = tajvanska izgovorjava za "svetla pot" Izrazi kot X Xin She, X Xin Hui, X Xin Jiao so na Tajvanu zelo pogosti. Dvomiščna števila, kot sta 89 in 49, se na Tajvanu običajno nanašajo na leta republike, ne na leta po gregorijanskem koledarju. Ker je obred trajal sedem dni, je bil 7. oktober 1987 hkrati tudi praznik sredine jeseni, na ta dan pa je bil opazen tudi delni lunin mrk. Nezmožnost družine, da se zbere na praznik sredine jeseni, in razpad družine sta namiga v igri. Hkrati lunin mrk v verski kulturi tradicionalno simbolizira veliko nesrečo, saj naj bi se takrat pojavili demoni in duhovi. Izbira tega dneva kot zadnjega dne obreda je še povečala grozljivost igre.

Torej, domnevne žalitve Kitajske so zgolj pretirano izmišljevanje.

Ali zasmehovanje državnih voditeljev pomeni zasmehovanje celotne države?

Ne, ne pomeni. Vsak dan se najde kdo, ki kritizira Trumpa, tujci se posmehujejo Američanom, ti pa se posmehujejo sami sebi. Američani sploh ne čutijo, da bi s tem žalili celotno Ameriko. Posameznik ne bi smel postati simbol države; to je pojav, ki se ga je treba v sodobni demokratični državi močno izogibati. Vendar pa sem v tej polemiki opazil precejšen del ljudi, ki so z takšnim odnosom, po sprožitvi 'stikala', prešli v norost.

Trenutno se svoboda govora oži, vendar nihče ni pričakoval, da so se razmere poslabšale do te mere. Po treh dneh prodaje je bilo ogromno pozitivnih kritik, nato pa je nekdo razkril pečat, nakar je množica ljudi začela izmišljevati najrazličnejše namige, se počutila užaljeno, nato pa je to dvignila na nacionalno raven in trdila, da igra žali Kitajsko. V hipu se je začela obsežna "akcija bojkota", pri kateri so objavljali preklinjajoče objave, spamali pod sorodnimi videoposnetki z pozivi k umiku igre ter drli na Steam, da bi zahtevali vračilo denarja in nato pustili negativne ocene. Posledično je bila igra v pol dneva popolnoma prepovedana na celotnem kitajskem spletu.

Ali pa morda okolje še ni tako slabo, ampak je stopnja samocenzure pod pritiskom dosegla tako neverjetno raven.

Ali bi morala umetnost vključevati politiko?

Vedno se najdejo ljudje, ki trdijo, da morajo biti igre/literatura/filmi/glasba in podobno "čisti" in da se vanje ne sme mešati politika. Oprostite, ampak umetnost se nikoli ni oddaljila od politike; zelo veliko izjemnih umetniških del je vsebinsko tesno povezanih s politiko. Umetnost bi morala imeti največjo svobodo, da se lahko popolnoma izraža, vključno z izražanjem človečnosti in tudi s politično kritiko. Na eni strani trditi, da se umetnost ne sme ukvarjati s politiko, na drugi pa dovoliti politiki, da se poljubno vmešava v umetnost (cenzura TV-serij, knjig, iger itd.), je že samo po sebi precej razcepljeno dejanje. Umetnost se lahko in se mora ukvarjati s politiko. Njen kritični pristop prodre globlje v srca ljudi kot navadno pridiganje. Umetnost bi morala poskušati s svojo močjo prebiti omejitve, ki so ji naložene.

Druge misli

Forum za razprave o igri "Devotion" na Steamu je pravkar prestal dvodnevno preplavljenost z objavami, nakopičilo se je na tisoče norih objav, zdaj pa se postopoma umirja. Iz naslovov je jasno razvidno, da so večinoma nove objave racionalne razprave, ki se poglabljajo v ozadje dogodkov, spletni uporabniki z obeh strani ožine pa razpravljajo o razlikah v političnih pogledih in podobno. Mnogi Tajvanci so izrazili, da zasmehovanje voditeljev ne štejejo za resno zadevo, saj je na primer kritiziranje Tsai Ing-wen s strani spletnih uporabnikov ali medijev povsem običajno in so na to že navajeni. Po drugi strani pa se jim zdi nekoliko smešno, da so se celinski Kitajci zaradi tako majhne stvari tako močno razburili.

Če ti igra ni všeč, lahko osebno zahtevaš vračilo denarja ali pustiš slabo oceno, s tem ni nobenega problema. Vendar pa ne moreš zaradi osebnih preferenc zavezati vseh ljudi in jim preprečevati, da igrajo. Ali je ta pojav vsesplošnega norega bojkota in množičnega spamiranja normalen, ali je šel predaleč? Če ni normalen, kje se je potem zataknilo pri tej norosti v ozadju?

Reflektiranje o sistemu in izobraževanju je tisto, kar bi morali storiti.

Praviš, da je politika daleč od tebe, in ker ti ni všeč, je ne želiš gledati. V resnici je politika tesno povezana z tvojim življenjem. Odkriješ, da je TV-serija, ki si jo gledal, nenadoma umaknjena z programa; da je tvoj najljubši BL roman prepovedan; da je tvoja pravkar objavljena objava na Weibu izbrisana; da je račun blogerja, ki si mu dolgo sledil, nenadoma izginil; da ob iskanju informacij naletiš na sporočilo "Ni mogoče prikazati v skladu z ustreznimi zakoni in predpisi"; da se tvoja dobra dela lahko končajo z zaporno kaznijo; da je v mleku v prahu, ki si ga kupil za otroka, melamin; da ima vrtec tvojega otroka tri barve; da je cepivo, ki si ga pravkar prejel, poteklo; da so tvoji starši kupili ogromno zdravilnih izdelkov Quanjian; da si se znašel v finančni prevari in nimaš kam se pritožiti; da ob poskusu pritožbe ugotoviš, da si bil uvrščen na črno listo in ti je omejeno potovanje z hitrim vlakom; da je svet, ki ga vidiš, v neredu, na televiziji pa je vse mirno in povsod se pojejo hvalnice... Politika je v resnici tvoje vsakdanje življenje, ne moreš se ji izogniti. Politika ni le vlada, temveč tudi pravni sistem, sistem nadzora in vsi državljani. Prav tako se moraš zavedati, da je politično izobraževanje, ki smo ga prejeli v šoli, pomanjkljivo, celo izkrivljeno; tisti dolgočasni odstavki, ki jih je bilo treba memorizirati, si ne zaslužijo imena "politika". Namen tega odstavka je, da politike ne bi obravnavali kot demona; politika je zelo blizu tebi, in kar lahko storimo, je, da se naučimo nadzorovati in uveljavljati svoje državljanske pravice. Ker bodo ljudje, ki bodo v prihodnosti vodili različne industrije, morda tvoji sošolci. Način, kako izboljšati okolje, ni le nadzorovanje drugih, temveč tudi samodisciplina.

Zgoraj navedeno so le moje nekoliko nezrele misli. Če imaš kaj za povedati, so dobrodošli racionalni komentarji, ne glede na to, ali se strinjaš ali ne.

Postscript: Poskusil sem objaviti posnetek zaslona z besedilom na WeChat Moments, a mi ni uspelo štirikrat zapored, niti po cenzuriranju besede "Devotion". Zato sem preprosto obupal. Bolj osvežujoče je preprosto objaviti povezavo do bloga.

Priporočeno branje: Dvojna nejasnost v polemiki okoli 'Devotion': pomen izražanja v igri in subjekt 'žaljenja' (Pismo bralca iz "The Initium", za branje je potreben VPN.)

Živjo 2019

Tue, 01 Jan 2019 20:53:13 GMT

Na Weibu sem naletel na domiselne in prisrčne verze, ki so me popolnoma navdušili. Osupljivo, da se poezija lahko piše tudi tako! Želim se naučiti!

Na Twitterju sem občudoval dela mladega japonskega slikarja – tako vizualno podobo, kot čustveno izraznost in domišljijo, vse je bilo naravnost briljantno! Tudi jaz bi se rad preizkusil v izražanju podob, ki se mi porajajo v glavi!

Pred dnevi sem ob gledanju Zvezdnih stez odkril klingonščino – jezik, ki so ga ustvarjalci serije zasnovali posebej za nezemljane, in celo ponudili klingonske podnapise. Osupljivo je, da so prodali že več kot 250.000 klingonskih slovarjev, da Google iskalnik ponuja klingonsko različico in da Duolingo celo nudi tečaje tega jezika. Resnično kul, kako daleč se je razvila ta znanstvenofantastična franšiza! Želim se naučiti!

Zadnje dni sem gledal serijo "Moja briljantna prijateljica", navdušila me je Lilina karizma in ganilo me je njuno prefinjeno prijateljstvo. Italijanščina pa zveni naravnost čudovito, tudi to bi se rad naučil!

Takih primerov je še veliko, to je del mojega vsakdana – vsakih nekaj mesecev se mi odprejo vrata v nov svet.

Čeprav večino časa preživim sam, nikoli ne čutim dolgčasa ali osamljenosti, saj je okoli mene toliko zanimivih stvari. Vedno sem radoveden glede neznanega, želim poskusiti, spoznati in se naučiti vsega, kar se mi zdi resnično kul.

Seveda, moja definicija "kul" se verjetno razlikuje od definicije večine. Zame je kul vse, kar se mi zdi zanimivo. Na primer, kul so mi ljudje, ki veliko berejo, tisti, ki pišejo poezijo, ki rišejo čudovite slike, ki posnamejo osupljive fotografije, ki ustvarjajo odlične filme in serije, ki pišejo vrhunsko programsko opremo, ki izražajo izvirne ideje, ki si upajo svobodno izražati svoje misli in ki izzivajo avtoriteto. Morda drugi ne mislijo tako, ampak jaz menim, da sem tudi sam kul.

Ko sem vstopil na univerzo, sem bil sprva poln navdušenja, a je to sčasoma izpuhtelo pod vplivom okolja, učiteljev, ki so zgolj brali iz učbenikov, in kopice nesmiselnih administrativnih pravil.

Lahko popolnoma neodgovorno trdim, da so običajne kitajske univerze kraji, kjer se zatira študentska radovednost in strast do učenja. To ni izobraževanje, ampak zgolj druga lokacija za nadaljnje upravljanje. Ko sem videl, kako so se tako imenovane vrhunske kitajske univerze odzvale na dogodke, kot je bil incident v Shenyangu v začetku leta, in kako je Univerza v Pekingu (Beida) zatirala študente, ki so si upali stopiti v bran delavskim pravicam, ter prepovedala njihov marksistični klub, sem si mislil: "Pah, tako imenovane prestižne šole niso nič boljše, prav tako so polne zmede in zatiranja." Ko na univerzitetnih kampusih, ki bi morali biti žarišča svobode in pravičnosti, ni dovoljeno svobode, sem bil nad takšnimi šolami že izjemno razočaran.

V mesecih po diplomi, ko sem imel končno dovolj časa, da se soočim sam s seboj, sem postopoma ponovno našel sebe. Odkril sem svojo prvotno radovednost, strast do neznanega, željo po raziskovanju in motivacijo za preizkušanje. Želim videti večji svet in se želim izraziti.

Občasno kaj napišem; 80 % zaradi izražanja, 20 % zaradi komunikacije. Ne zato, da bi bil drugačen ali poseben, ampak ker se mi včasih določene misli, če jih ne zapišem, vztrajno motajo po glavi – dan, dva, teden, dva – in se kar nočejo razbliniti. Želim komunicirati, a se hkrati bojim, bojim se, da ne bom vedel, kako odgovoriti.

Menim, da izražanje samega sebe ni nujno omejeno na določeno obliko. Včasih se izražam z besedami, drugič s slikanjem, fotografijo, preizkušam se tudi v pisanju poezije in programiranju. V prihodnosti morda posnamem tudi nekajminutne videoposnetke; želim se le izraziti na najprimernejši način, tistem, ki najbolje prenaša moje notranje misli. Ni nujno, da me vidi veliko ljudi, a vseeno upam na vsaj nekaj gledalcev.

Že od malih nog nisem dobival visokih ocen pri pisanju esejev, nikoli se nisem učil slikanja, s fotografijo sem šele začel. A kljub temu se sploh ne bojim poskusiti ali se bati posmeha, saj je moj namen predvsem izražanje, ne pa dokazovanje. Iskreno povedano, jaz sem nekdo, ki ga nihče ne opazi, če ne govori; moja prisotnost je izjemno nizka, zato je že to, da me kdo vidi, pravi dosežek. Prav zaradi te nizke prisotnosti, pomanjkanja izjemnega talenta in videza, brez kopice prijateljev in neizogibnih zabav ter brez odvečne pozornosti, sem pridobil večjo svobodo kot drugi – svobodo delovanja in razmišljanja.

Sam sem si kupil VPS in postavil VPN, da lahko vidim širši in bolj fascinanten svet. S pomočjo vadnic sem se naučil postaviti blog, mu dodati majhne funkcije in vzpostaviti strežnik za slike. To mi omogoča, da pišem, kar mi srce poželi, brez skrbi glede občutljivih besed ali strahu pred izbrisom objav in blokado računa. Učim se podatkovne znanosti in strojnega učenja ter se pripravljam, da postanem programer na področju podatkov. Računalnik je zame univerzalno orodje, z njim lahko počnem marsikaj, česar prej nisem mogel.

Želim razumeti, kako deluje svet in zakaj je takšen, kot ga vidimo. Zanima me, ali nezemljani resnično obstajajo in ali se bo Elon Musk zares preselil na Mars. Želim izvedeti, kako so se oblikovale različne kulture, kako so se razvijali različni družbeni sistemi, kakšno vlogo igra trgovina med narodi, zakaj prihaja do vojn in kako nastanejo črni trgi. Zanima me tudi, zakaj so bile ženske v večini zgodovinskih obdobij v podrejenem položaju in pogosto zatirane. Rad bi razumel, zakaj imajo ljudje tako širok spekter čustev – veselje, jezo, žalost in srečo – in ali je osebnost bolj prirojena ali bolj pod vplivom okolja. Kakšne skrivnosti se skrivajo v genih? Zakaj obstaja institucija zakonske zveze in ali je ta sistem smiseln? Zakaj obstaja toliko spolnih usmeritev? In kaj za vraga je Foucault pravzaprav pisal v svojih knjigah…?

Radovednost in želja po spoznanju sta moji gonilni sili za življenje. Zato želim živeti čim dlje, da bom lahko spoznal čim več.

Obupavam nad družbo. Vsak dan berem družabne novice in poleg žalosti ter jeze ne vem, kaj naj sploh storim. Zakaj je še vedno toliko ljudi, ki trpijo zaradi neupravičenega zatiranja? Zakaj še niso dočakali svoje pravice? Zakaj je lahko človeška narava tako zlobna? Zakaj se jim zdi povsem normalno, da pijejo človeško kri? Zakaj tisti, katerih kri se pije, preklinjajo tiste, ki nočejo piti krvi in pozivajo druge, naj je ne pijejo? Zakaj so vladani tako izurjeni, da vedno razmišljajo z vidika vladarjev?

Zelo sem žalosten, zelo sem jezen. In še vedno želim poznati odgovore na ta vprašanja.

Ljudje smo skupek protislovij. Obupavam nad družbo, a sem kljub temu lahko poln navdušenja za življenje in svet. To je moj način, kako v tem obupnem okolju ohranjam svojo dušo živo.

Internet so moje oči in moje noge. Ponese me tja, kamor trenutno ne morem iti, omogoča mi, da vidim ljudi, ki sijejo v vsakem kotičku sveta, in mi pomaga spoznati različne kulture ter občutiti trk različnih mnenj.

Zbogom 2018, živjo 2019. V novem letu upam, da bom lahko še naprej živel po svoje.

{% centerquote %} Bojimo se le neznanega; več ko vemo, manj se bojimo. avtorica Lila, "Moja briljantna prijateljica" {% endcenterquote %}

Pogosta napredna sintaksa Pythona za podatkovno znanost

Wed, 07 Nov 2018 23:53:13 GMT

Zadnje dni sem bral tole knjigo Data Science from Scrach (PDF), ki je odličen in razumljiv uvod v podatkovno znanost. Eno poglavje je opisovalo osnovno sintakso Pythona in napredno sintakso, pogosto uporabljeno v podatkovni znanosti. Ker se mi je zdelo dobro predstavljeno, jedrnato in jasno, sem se odločil, da ga prevedem in objavim tukaj kot opomnik. Pogosta osnovna sintaksa Pythona v podatkovni znanosti Pogosta napredna sintaksa Pythona v podatkovni znanosti

To poglavje se osredotoča na predstavitev naprednih sintaktičnih elementov in funkcij Pythona (na podlagi Pythona 2.7), ki so izjemno uporabni pri obdelavi podatkov.

Razvrščanje Sorting

Če želite razvrstiti Pythonov seznam, lahko uporabite metodo sort za sezname. Če pa ne želite spremeniti izvirnega seznama, lahko uporabite funkcijo sorted, ki vrne nov, razvrščen seznam:

x = [4,1,2,3]
y = sorted(x)       # y = [1,2,3,4], x ostane nespremenjen
x.sort()            # trenutni x = [1,2,3,4]
# sort ali sorted privzeto razvrščata sezname od najmanjšega do največjega.

Če želite razvrščati od največjega do najmanjšega, lahko določite parameter reverse = True.

Prav tako lahko določite lastno funkcijo za razvrščanje, da se seznam razvrsti po določenem ključu:

# Razvrščanje po absolutni vrednosti od največje do najmanjše
x = sorted([-4,1,-2,3], key=abs, reverse=True) # is [-4,3,-2,1]
# Razvrščanje po pogostosti besed od največje do najmanjše
wc = sorted(word_counts.items(),
key=lambda (word, count): count,
reverse=True)

Seznamske izpeljanke List Comprehensions

Pogosto se znajdemo v situaciji, ko želimo iz seznama izvleči določene elemente in iz njih sestaviti nov seznam, spremeniti vrednosti nekaterih elementov ali pa oboje. Idiomatičen način za to v Pythonu so seznamske izpeljanke (List Comprehensions):

even_numbers = [x for x in range(5) if x % 2 == 0]  # [0, 2, 4]
squares = [x * x for x in range(5)]                 # [0, 1, 4, 9, 16]
even_squares = [x * x for x in even_numbers]        # [0, 4, 16]

Podobno lahko sezname pretvorite v slovarje ali sete:

square_dict = { x : x * x for x in range(5) }       # { 0:0, 1:1, 2:4, 3:9, 4:16 }
square_set = { x * x for x in [1, -1] }             # { 1 }

Če ne potrebujete elementov iz seznama, lahko podčrtaj (_) uporabite kot spremenljivko:

zeroes = [0 for _ in even_numbers] # Ima enako dolžino kot seznam even_numbers

Seznamske izpeljanke podpirajo več zank for:

pairs = [(x, y)
    for x in range(10)
    for y in range(10)]    # Skupaj 100 parov: (0,0) (0,1) ... (9,8), (9,9)

Kasnejše zanke for lahko uporabijo rezultate prejšnjih zank for:

increasing_pairs = [(x, y)                      # Vsebuje samo pare, kjer je x < y
                    for x in range(10)          # range(lo, hi) je enako
                    for y in range(x + 1, 10)]  # [lo, lo + 1, ..., hi - 1]

Seznamske izpeljanke bomo v prihodnosti pogosto uporabljali.

Generatorji in iteratorji Generators and Iterators

Pri seznamih je problem, da lahko zlahka postanejo zelo veliki. Na primer, range(1000000) bo ustvaril seznam z milijonom elementov. Če podatke obdelujete enega za drugim, lahko to traja predolgo (ali pa vam zmanjka pomnilnika). V resnici pa boste morda potrebovali le prvih nekaj podatkov, zato so ostale operacije odvečne.

Generatorji pa vam omogočajo, da iterirate samo po tistih podatkih, ki jih resnično potrebujete. Generator lahko ustvarite s funkcijo in izrazom yield:

def lazy_range(n):
    """lenobna različica range"""
    i = 0
    while i < n:
        yield i
        i += 1

Opomba prevajalca: Generator je tudi posebna vrsta iteratorja, pri čemer je yield ključen za njegovo delovanje. Deluje kot točka zaustavitve in nadaljevanja izvajanja generatorja; izrazu yield lahko dodelite vrednost ali pa vrnete vrednost izraza yield. Vsaka funkcija, ki vsebuje stavek yield, se imenuje generator. Ko generator preneha z delovanjem, shrani svoje trenutno stanje izvajanja in ga ob naslednjem klicu obnovi, da pridobi naslednjo iteracijsko vrednost. Iteracija po seznamu porabi veliko pomnilniškega prostora, medtem ko generator porabi približno le enega, kar prihrani pomnilnik.

Naslednja zanka bo porabila vrednosti iz yield eno za drugo, dokler ne bodo vse porabljene:

for i in lazy_range(10):
    do_something_with(i)

(Pravzaprav ima Python vgrajeno funkcijo, ki doseže enak učinek kot _lazy_range_, imenovano xrange; v Pythonu 3 pa range deluje lenobno.) To pomeni, da lahko ustvarite neskončno zaporedje:

def natural_numbers():
    """Vrne 1, 2, 3, ..."""
    n = 1
    while True:
        yield n
        n += 1

Vendar pa ni priporočljivo uporabljati takšnih izjav brez logike za izhod iz zanke.

NAMIG

Ena pomanjkljivost iteriranja z generatorji je, da lahko elemente iterirate le enkrat od začetka do konca. Če želite večkratno iteracijo, morate vsakič ustvariti nov generator ali uporabiti seznam.

Drugi način za ustvarjanje generatorja: z izrazom za izpeljanko, zaprto v oklepajih:

lazy_evens_below_20 = (i for i in lazy_range(20) if i % 2 == 0)

Vemo, da metoda items() v slovarjih vrne seznam vseh parov ključ-vrednost v slovarju. Vendar pa v večini primerov uporabljamo generatorsko metodo iteritems() za iteracijo, ki vsakič ustvari in vrne le en par ključ-vrednost.

Naključnost Randomness

Pri učenju podatkovne znanosti bomo pogosto potrebovali generiranje naključnih števil, zato je dovolj, da uvozimo modul random in ga uporabimo:

import random
four_uniform_randoms = [random.random() for _ in range(4)]
# [0.8444218515250481,        # random.random() generira naključna števila
# 0.7579544029403025,         # Naključna števila so normalizirana in se gibljejo med 0 in 1
# 0.420571580830845,          # Ta funkcija je najpogosteje uporabljena za generiranje naključnih števil
# 0.25891675029296335]

Če želite doseči ponovljive rezultate, lahko modul random generira psevdonaključna (tj. deterministična) števila na podlagi notranjega stanja, nastavljenega z random.seed:

random.seed(10)           # nastavi seme na 10
print random.random()     # 0.57140259469
random.seed(10)           # ponastavi seme na 10
print random.random()     # 0.57140259469 spet

Včasih uporabimo tudi funkcijo random.randrange za generiranje naključnega števila znotraj določenega obsega:

random.randrange(10)      # Naključno izbere število iz range(10) = [0, 1, ..., 9]
random.randrange(3, 6)    # Naključno izbere število iz range(3, 6) = [3, 4, 5]

Obstajajo tudi druge priročne metode, na primer random.shuffle, ki premeša vrstni red elementov v seznamu in ustvari naključno premešan seznam:

up_to_ten = range(10)
random.shuffle(up_to_ten)
print up_to_ten
# [2, 5, 1, 9, 7, 3, 8, 6, 4, 0] (Vaš rezultat bi moral biti drugačen)

Če želite naključno izbrati en element iz seznama, lahko uporabite metodo random.choice:

my_best_friend = random.choice(["Alice", "Bob", "Charlie"]) # Dobil sem "Bob"

Če želite ustvariti naključno zaporedje, ne da bi premešali izvirni seznam, lahko uporabite metodo random.sample:

lottery_numbers = range(60)
winning_numbers = random.sample(lottery_numbers, 6) # [16, 36, 10, 6, 25, 9]

Z večkratnim klicem lahko izberete več naključnih vzorcev (ponavljanje je dovoljeno):

four_with_replacement = [random.choice(range(10))
                         for _ in range(4)]
# [9, 4, 4, 2]

Regularni izrazi Regular Expressions

Regularni izrazi se uporabljajo za iskanje po besedilu. So sicer nekoliko kompleksni, a izjemno uporabni, zato obstaja veliko knjig, ki so jim posvečene. Podrobneje jih bomo razložili, ko jih bomo srečali v praksi. Spodaj so nekateri primeri uporabe regularnih izrazov v Pythonu:

import re
print all([                                 # Vsi spodnji izrazi vrnejo True, ker:
    not re.match("a", "cat"),               # * 'cat' se ne začne z 'a'
    re.search("a", "cat"),                  # * 'cat' vsebuje črko 'a'
    not re.search("c", "dog"),              # * 'dog' ne vsebuje črke 'c'
    3 == len(re.split("[ab]", "carbs")),    # * Besedo razdeli na tri dele ['c','r','s'] glede na 'a' ali 'b'
    "R-D-" == re.sub("[0-9]", "-", "R2D2")  # * Številke nadomesti s pomišljajem
    ])                                      # Izhod: True

Objektno usmerjeno programiranje Object-Oriented Programming

Kot mnogi drugi jeziki, tudi Python omogoča definiranje razredov, ki inkapsulirajo podatke, in funkcij, ki z njimi manipulirajo. Včasih jih uporabimo, da je naša koda jasnejša in bolj jedrnata. Najlažje jih je razložiti z dobro komentiranim primerom. Predpostavimo, da v Pythonu ni vgrajenih zbirk (setov); morda bi želeli ustvariti lasten razred Set. Katere funkcije bi moral imeti ta razred? Na primer, glede na Set bi morali biti sposobni dodajati elemente, jih odstranjevati in preveriti, ali vsebuje določeno vrednost. Zato bomo vse te funkcionalnosti ustvarili kot članske funkcije razreda. Te članske funkcije bomo lahko nato dostopali z piko za objektom Set:

# Po konvenciji razredom damo imena v _PascalCase_ zapisu
class Set:
    # To so članske funkcije
    # Vsaka članska funkcija ima kot prvi parameter "self" (še ena konvencija)
    # "self" se nanaša na določen objekt Set, ki se trenutno uporablja

    def __init__(self, values=None):
        """To je funkcija za ustvarjanje
        Kadar koli ustvarite nov Set, se ta funkcija pokliče
        Lahko se pokliče takole:
        s1 = Set() # prazen set
        s2 = Set([1,2,2,3]) # inicializira set z določenimi vrednostmi"""
        self.dict = {} # Vsak primerek Set-a ima svoj atribut `dict`
        # Ta atribut uporabljamo za sledenje vsakemu članu
        if values is not None:
            for value in values:
            self.add(value)

    def __repr__(self):
        """To je nizovna reprezentacija objekta Set
        Lahko jo prikažete tako, da vnesete ime objekta v konzolo Pythona ali uporabite metodo str()"""
        return "Set: " + str(self.dict.keys())

    # Članstvo bomo označili tako, da bomo vrednosti shranili kot ključe v self.dict in jim dodelili vrednost True.
    def add(self, value):
        self.dict[value] = True

    # Če je parameter ključ v slovarju, je ustrezna vrednost v Set-u.
    def contains(self, value):
        return value in self.dict

    def remove(self, value):
        del self.dict[value]

Nato lahko Set uporabimo takole:

s = Set([1,2,3])
s.add(4)
print s.contains(4)     # True
s.remove(3)
print s.contains(3)     # False

Funkcionalna orodja Functional Tools

Delne funkcije partial

Pri delu s funkcijami včasih želimo uporabiti le del funkcionalnosti določene funkcije za ustvarjanje nove. Kot preprost primer vzemimo funkcijo z dvema spremenljivkama:

def exp(base, power):
    return base ** power

Želimo jo uporabiti za ustvarjanje funkcije, ki sprejme eno spremenljivko in vrne rezultat potence exp(2, power) z osnovo 2.

Seveda lahko definiramo novo funkcijo z def, čeprav to ni najbolj elegantna rešitev:

def two_to_the(power):
  return exp(2, power)

Pametnejši pristop je uporaba metode functools.partial:

from functools import partial
two_to_the = partial(exp, 2)      # Trenutna funkcija ima le eno spremenljivko
print two_to_the(3)               # 8

Če so določena imena, lahko metodo partial uporabimo tudi za zapolnitev drugih parametrov:

square_of = partial(exp, power=2)
print square_of(3)                # 9

Če poskušate parametre kaotično uporabljati sredi funkcije, bo program hitro postal nepregleden, zato se temu poskušajte izogniti.

Preslikava map

Občasno uporabimo tudi funkcije map, reduce in filter kot alternativo seznamskim izpeljankam:

def double(x):
    return 2 * x

xs = [1, 2, 3, 4]
twice_xs = [double(x) for x in xs]      # [2, 4, 6, 8]
twice_xs = map(double, xs)              # Enako kot zgoraj
list_doubler = partial(map, double)     # Funkcija podvoji seznam
twice_xs = list_doubler(xs)             # Tudi [2, 4, 6, 8]

Metoda map se lahko uporablja tudi za preslikovanje funkcij z več argumenti na več seznamov:

def multiply(x, y): return x * y

products = map(multiply, [1, 2], [4, 5])  # [1 * 4, 2 * 5] = [4, 10]

Filtriranje filter

Podobno filter implementira funkcionalnost if v seznamskih izpeljankah:

def is_even(x):
    """Vrne True, če je x sodo število, False, če je liho"""
    return x % 2 == 0

x_evens = [x for x in xs if is_even(x)]   # [2, 4]
x_evens = filter(is_even, xs)             # Enako kot zgoraj
list_evener = partial(filter, is_even)    # Ta funkcija izvaja filtriranje
x_evens = list_evener(xs)                 # Tudi [2, 4]

Zmanjševanje reduce

Metoda reduce nenehno združuje prvi in drugi element v seznamu, nato rezultat združi s tretjim elementom in ta postopek ponavlja, dokler ne dobi enega samega rezultata:

x_product = reduce(multiply, xs)          # = 1 * 2 * 3 * 4 = 24
list_product = partial(reduce, multiply)  # Ta funkcija zmanjša seznam
x_product = list_product(xs)              # Tudi 24

Enumerate enumerate

Občasno se zgodi, da je pri iteraciji po seznamu treba hkrati uporabiti tako element kot njegov indeks:

# Manj 'Pythonic' (manj jedrnato in elegantno)
for i in range(len(documents)):
    document = documents[i]
    do_something(i, document)

# Prav tako manj 'Pythonic' (manj jedrnato in elegantno)
i = 0
for document in documents:
    do_something(i, document)
    i += 1

Najelegantnejši način je uporaba metode enumerate, ki ustvari terke (indeks, element):

for i, document in enumerate(documents):
    do_something(i, document)

Podobno, če želite uporabiti samo indeks:

for i in range(len(documents)): do_something(i)   # Ni jedrnato
for i, _ in enumerate(documents): do_something(i) # Jedrnato

To metodo bomo v prihodnosti pogosto uporabljali.

Stiskanje in razpakiranje argumentov zip and Argument Unpacking

Stiskanje zip

Pogosto stisnemo dva ali več seznamov. Stiskanje dejansko pretvori več seznamov v en sam seznam ustreznih terk:

list1 = ['a', 'b', 'c']
list2 = [1, 2, 3]
zip(list1, list2)       # Dobimo [('a', 1), ('b', 2), ('c', 3)]

Razpakiranje argumentov Argument Unpacking

Če imajo seznami različne dolžine, se postopek stiskanja ustavi na koncu najkrajšega seznama. Prav tako lahko uporabite poseben trik za "razstiskanje" (unzip) seznamov:

pairs = [('a', 1), ('b', 2), ('c', 3)]
letters, numbers = zip(*pairs)

Zvezdica (*) se uporablja za razpakiranje argumentov, pri čemer se elementi pairs uporabijo kot posamezni argumenti funkcije zip. Naslednji klic ima enak učinek:

zip(('a', 1), ('b', 2), ('c', 3))  # Vrne [('a','b','c'), ('1','2','3')]

Razpakiranje argumentov se lahko uporablja tudi z drugimi funkcijami:

def add(a, b): return a + b

add(1, 2)           # Vrne 3
add([1, 2])         # Napaka
add(*[1, 2])        # Vrne 3

Čeprav morda ni vedno praktično, je to dober trik za poenostavitev kode.

Poljubno število argumentov args and kwargs

Predpostavimo, da želimo ustvariti višjo funkcijo, ki sprejme staro funkcijo in vrne novo funkcijo, ki je enaka stari funkciji, pomnoženi z 2:

def doubler(f):
    def g(x):
      return 2 * f(x)
    return g

Primer delovanja:

def f1(x):
    return x + 1

g = doubler(f1)
print g(3)        # 8 (== ( 3 + 1) * 2)
print g(-1)       # 0 (== (-1 + 1) * 2)

Vendar pa ta metoda ne deluje dobro, če je število posredovanih argumentov večje od enega:

def f2(x, y):
    return x + y

g = doubler(f2)
print g(1, 2) # Napaka TypeError: g() takes exactly 1 argument (2 given)

Zato moramo določiti funkcijo, ki lahko sprejme poljubno število argumentov, nato pa uporabiti razpakiranje argumentov za posredovanje več argumentov, kar se zdi malce čarobno:

def magic(*args, **kwargs):
    print "unnamed args:", args
    print "keyword args:", kwargs
magic(1, 2, key="word", key2="word2")
# Izhod:
# unnamed args: (1, 2)
# keyword args: {'key2': 'word2', 'key': 'word'}

Ko definiramo funkcijo na ta način, je args (okrajšava za arguments) terek, ki vsebuje neimenovane argumente, medtem ko je kwargs (okrajšava za keyword arguments) slovar, ki vsebuje imenovane argumente.

Uporabijo se lahko tudi, ko so posredovani argumenti seznam (ali terek) ali polje:

def other_way_magic(x, y, z):
    return x + y + z

x_y_list = [1, 2]
z_dict = { "z" : 3 }
print other_way_magic(*x_y_list, **z_dict)    # 6

Uporabite ga lahko v kombinaciji z različnimi nenavadnimi metodami, vendar ga bomo mi uporabili le za reševanje problema posredovanja poljubnega števila argumentov višjim funkcijam:

def doubler_correct(f):
    """Deluje učinkovito, ne glede na to, kaj je f"""
    def g(*args, **kwargs):
        """Ne glede na število parametrov, ta funkcija pravilno posreduje parametre funkciji f"""
        return 2 * f(*args, **kwargs)
    return g

g = doubler_correct(f2)
print g(1, 2) # 6

Dobrodošli v svetu podatkovne znanosti!

Ding! Čestitke, odprli ste vrata v nov svet! Zdaj se lahko zabavate in raziskujete!

Sorodno branje:

Pogosta osnovna sintaksa Pythona v podatkovni znanosti

Pogosta sintaksa Pythona v podatkovni znanosti (osnove)

Wed, 07 Nov 2018 20:53:13 GMT

Zadnje dni berem knjigo Data Science from Scratch (PDF povezava), ki je res dobra in razumljiva uvodna literatura v podatkovno znanost. Eno poglavje v njej predstavlja osnovno sintakso Pythona in naprednejše sintaktične značilnosti, ki se pogosto uporabljajo v podatkovni znanosti. Ker se mi je zdelo, da je razlaga odlična, jedrnata in jasna, sem jo prevedel in objavil tukaj kot osebni opomnik.
Pogosta sintaksa Pythona v podatkovni znanosti (osnove)
Pogosta sintaksa Pythona v podatkovni znanosti (napredno)

To poglavje se osredotoča na predstavitev osnovne sintakse in funkcionalnosti Pythona, ki so izjemno uporabne pri obdelavi podatkov (na podlagi Pythona 2.7).

Zamiki

Medtem ko mnogi programski jeziki uporabljajo zavitke oklepaje za določanje blokov kode, Python to rešuje z zamiki:

for i in [1, 2, 3, 4, 5]:  
    print i          # Prva vrstica zanke "for i".  
    for j in [1, 2, 3, 4, 5]:  
        print j      # Prva vrstica zanke "for j".  
        print i + j  # Zadnja vrstica zanke "for j".  
    print i          # Zadnja vrstica zanke "for i".  
print "done looping"

To sicer naredi kodo v Pythonu izjemno berljivo, a hkrati zahteva, da ste vedno pozorni na pravilno oblikovanje. Presledki znotraj oklepajev se v Pythonu ignorirajo, kar je priročno pri pisanju daljših izrazov:

long_winded_computation = (1 + 2 + 3 + 4 + 5 + 6 + 7 + 8 + 9 + 10 + 11 + 12 + 13 + 14 + 15 + 16 + 17 + 18 + 19 + 20)

In pomaga pri berljivosti kode:

list_of_lists = [[1, 2, 3], [4, 5, 6], [7, 8, 9]]  
easier_to_read_list_of_lists = [ [1, 2, 3],  
                                 [4 ,5 ,6 ],  
                                 [7 ,8 ,9 ] ]

Večvrstične izjave

Dve vrstici kode lahko povežete z znakom za povratno poševnico (\), čeprav se ta praksa redko uporablja:

two_plus_three = 2 + \
                 3

Moduli

Ne glede na to, ali gre za module, ki so vgrajeni v Python, ali za module tretjih oseb, ki ste jih sami prenesli, jih je treba ročno uvoziti, preden jih lahko uporabite.

Preprost uvoz celotnega modula:

import re  
my_regex = re.compile("[0-9]+", re.I)

Uvoženi modul re je namenjen delu z regularnimi izrazi. Ko je modul uvožen, lahko njegove funkcije kličete tako, da pred ime funkcije dodate ime modula kot predpono (npr. re.).

Če se ime modula, ki ga uvažate, že uporablja v vaši kodi, ga lahko pri uvozu preimenujete:

import re as regex  
my_regex = regex.compile("[0-9]+", regex.I)

Če ste 'zlobni', lahko celoten modul uvozite neposredno v trenutni imenski prostor, kar lahko nehote prepiše že definirane spremenljivke:

match = 10  
from re import *  # Modul re vsebuje funkcijo match.  
print match       # Izpiše funkcijo match.

Ker pa ste dobri ljudje, verjamem, da tega ne boste storili.

Aritmetične operacije

Python 2.7 privzeto uporablja celoštevilsko deljenje, kar pomeni, da je $ 5 / 2 = 2 $. Ker pa si pogosto ne želimo celoštevilskega deljenja, lahko uvozimo ta modul:

from __future__ import division

Po uvozu bo rezultat $5 / 2 = 2.5$.
Za celoštevilsko deljenje pa uporabite: $5 // 2 = 2$.

Funkcije

Definicija funkcije

Funkcija je pravilo, ki lahko sprejme nič ali več vhodnih podatkov in vrne določen izhod. V Pythonu funkcijo definiramo z uporabo def ime_funkcije(parametri):

def double(x):  
    """Tukaj lahko napišete razlago funkcionalnosti funkcije,  
    na primer, da funkcija vhod pomnoži z 2."""  
    # Tukaj lahko pišete telo funkcije, ne pozabite na zamik.  
    return x * 2

Uporaba funkcij

V Pythonu so funkcije prvovrstni objekti, kar pomeni, da jih lahko dodelimo spremenljivkam in jih posredujemo kot argumente drugim funkcijam:

def apply_to_one(f):  
    """Pokliče funkcijo f in ji kot argument posreduje 1."""  
    return f(1)  
my_double = double          # double kaže na funkcijo, definirano v prejšnjem razdelku.  
x = apply_to_one(my_double) # x je enak 2.

Anonimne funkcije

Anonimne funkcije lahko ustvarite tudi z uporabo lambda:

y = apply_to_one(lambda x: x + 4)     # Enako 5.

Lambda funkcije lahko dodelimo drugim spremenljivkam, vendar večina priporoča, da raje uporabite def:

another_double = lambda x: 2 * x      # Ni priporočljivo.  
def another_double(x): return 2 * x   # Priporočljivo.

Dodatno:

lambda je zgolj izraz, telo funkcije je veliko enostavnejše kot pri def.
Telo lambda funkcije je izraz, ne pa blok kode. V izraz lambda je mogoče vključiti le omejeno logiko.

Posredovanje parametrov funkcij

Parametri funkcij lahko imajo privzete vrednosti. Če pri klicu funkcije ne navedete argumenta za parameter z privzeto vrednostjo, se bo uporabila privzeta vrednost; v nasprotnem primeru se bo posredovala določena vrednost:

def my_print(message="my default message"):  
    print message  
my_print("hello")     # Izpiše "hello".  
my_print()            # Izpiše "my default message".

Včasih je zelo priročno argumente določiti neposredno po imenu parametra:

def subtract(a=0, b=0):  
    return a - b  
subtract(10, 5)   # Vrne 5.  
subtract(0, 5)    # Vrne -5.  
subtract(b=5)     # Enako kot prejšnji primer, vrne -5.

Nizi

Nize lahko ustvarite z enojnimi ali dvojnimi narekovaji (pomembno je, da se ujemajo):

single_quoted_string = 'data science'  
double_quoted_string = "data science"

Za predstavitev posebnih znakov (escape characters) uporabite povratno poševnico, na primer:

tab_string = "\t"      # Predstavlja znak za tabulator.  
len(tab_string)        # Enako 1.

Če pa želite uporabiti povratno poševnico kot dobeseden znak (na primer v poteh Windows ali regularnih izrazih), lahko to storite z uporabo surovih nizov r"":

not_tab_string = r"\t" # Predstavlja znaka '\' in 't'.  
len(not_tab_string)    # Enako 2.

Z uporabo treh dvojnih narekovajev lahko ustvarite večvrstične nize:

multi_line_string = """To je prva vrstica.  
To je druga vrstica.  
To je tretja vrstica."""

Obravnava izjem

Ko pride do napake v programu, Python sproži izjemo. Če je ne obravnavamo, se bo izvajanje programa prekinilo. Izjeme lahko ujamete z uporabo stavkov try in except:

try:  
    print 0 / 0  
except ZeroDivisionError:  
    print "Ne morete deliti z 0."

Čeprav se v nekaterih drugih jezikih izjeme včasih obravnavajo kot nekaj nezaželenega, pa v Pythonu obsežnejša obravnava izjem pogosto pripomore k bolj jedrnati in čisti kodi.

Seznami

Ustvarjanje seznamov

Seznami so preproste, urejene zbirke in ena najosnovnejših podatkovnih struktur v Pythonu (podobno poljem v drugih jezikih, vendar z nekaj dodatnimi značilnostmi). Ustvarjanje seznama:

integer_list = [1, 2, 3]  
heterogeneous_list = ["string", 0.1, True]  
list_of_lists = [ integer_list, heterogeneous_list, [] ]  
list_length = len(integer_list)   # Enako 3.  
list_sum = sum(integer_list)      # Enako 6.

Dostop do vrednosti v seznamu

Do vrednosti v seznamu lahko dostopate z uporabo oglatih oklepajev in indeksov:

x = range(10)       # Ustvari seznam x = [0, 1, ..., 9].  
zero = x[0]         # Enako 0, indeksi seznama se začnejo pri 0.  
one = x[1]          # Enako 1.  
nine = x[-1]        # Enako 9, zadnji element v seznamu.  
eight = x[-2]       # Enako 8, predzadnji element v seznamu.  
x[0] = -1           # Trenutni seznam x = [-1, 1, 2, 3, ..., 9].

Rezanje seznamov

Sezname lahko režete z oglatimi oklepaji:

first_three = x[:3]                  # [-1, 1, 2]  
three_to_end = x[3:]                 # [3, 4, ..., 9]  
one_to_four = x[1:5]                 # [1, 2, 3, 4]  
last_three = x[-3:]                  # [7, 8, 9]  
without_first_and_last = x[1:-1]     # [1, 2, ..., 8]  
copy_of_x = x[:]                     # [-1, 1, 2, ..., 9]

Z operatorjem in lahko preverite, ali je določen element prisoten v seznamu:

1 in [1, 2, 3]        # True.  
0 in [1, 2, 3]        # False.

Ta način iskanja elementov je zelo neučinkovit, zato ga uporabite le, če je seznam majhen ali če vas čas iskanja ne skrbi.

Spajanje seznamov

V Pythonu je spajanje dveh seznamov zelo enostavno:

x = [1, 2, 3]  
x.extend([4, 5, 6])   # Trenutni x = [1,2,3,4,5,6].

Če ne želite spremeniti originalnega seznama x, lahko uporabite operator seštevanja (+) za ustvarjanje novega seznama:

x = [1, 2, 3]  
y = x + [4, 5, 6]     # Trenutni y = [1, 2, 3, 4, 5, 6]; x se ni spremenil.

Pogosto se na tak način dodaja posamezen element v seznam:

x = [1, 2, 3]  
x.append(0)           # Trenutni x = [1, 2, 3, 0].  
y = x[-1]             # Enako 0.  
z = len(x)            # Enako 4.

Razpakiranje seznamov

Če veste, koliko elementov je v seznamu, ga lahko enostavno razpakirate:

x, y = [1, 2]         # Trenutni x = 1, y = 2.

Če se število elementov na obeh straneh enačaja ne ujema, boste dobili ValueError. Zato pogosteje uporabljamo podčrtaj (_) za shranjevanje preostalih delov seznama:

_, y = [1, 2]         # Trenutni y == 2, prvi element se ignorira.

Terke

Seznami in terke so si zelo podobni, z edino razliko, da elementov v terkah ni mogoče spreminjati.

Ustvarjanje terk

Terke lahko ustvarite z okroglimi oklepaji ali pa brez njih:

my_tuple = (1, 2)  
other_tuple = 3, 4  
my_list[1] = 3        # Trenutni my_list je [1, 3].  
try:  
    my_tuple[1] = 3  
except TypeError:  
    print "Terke ni mogoče spreminjati."

Terke so zelo priročne za vračanje več vrednosti iz funkcije:

def sum_and_product(x, y):  
    return (x + y),(x * y)  
sp = sum_and_product(2, 3)    # Enako (5, 6).  
s, p = sum_and_product(5, 10) # s = 15, p = 50.

Terke (in seznami) podpirajo sočasno dodeljevanje več elementov:

x, y = 1, 2       # Trenutni x = 1, y = 2.  
x, y = y, x       # Zamenja vrednosti dveh spremenljivk v Pythonu; trenutni x = 2, y = 1.

Slovarji

Ustvarjanje slovarjev

Druga osnovna podatkovna struktura v Pythonu so slovarji, ki omogočajo hiter dostop do vrednosti prek ključev:

empty_dict = {}                       # Zelo 'Python-ski' način definiranja praznega slovarja.  
empty_dict2 = dict()                  # Manj 'Python-ski' način definiranja praznega slovarja.  
grades = { "Joel" : 80, "Tim" : 95 }  # Shranjevanje v slovar.

Iskanje elementov v slovarju

Do vrednosti lahko dostopate z uporabo oglatih oklepajev in ključev:

joels_grade = grades["Joel"]          # Enako 80.

Če ključ, ki ga iščete, ni v slovarju, bo vrnjena napaka KeyError:

try:  
    kates_grade = grades["Kate"]  
except KeyError:  
    print "Ni ocene za Kate!"

Z operatorjem in lahko preverite, ali je ključ prisoten v slovarju:

joel_has_grade = "Joel" in grades     # True.  
kate_has_grade = "Kate" in grades     # False.

Slovarji imajo metodo get(), ki vrne privzeto vrednost, če iskanega ključa ni v slovarju (namesto da bi sprožila izjemo):

joels_grade = grades.get("Joel", 0)   # Enako 80.  
kates_grade = grades.get("Kate", 0)   # Enako 0.  
no_ones_grade = grades.get("No One")  # Vrne privzeto vrednost None.

Spreminjanje slovarjev

Z oglatimi oklepaji lahko ustvarjate in spreminjate pare ključ-vrednost v slovarju:

grades["Tim"] = 99                    # Zamenja staro vrednost.  
grades["Kate"] = 100                  # Doda par ključ-vrednost.  
num_students = len(grades)            # Enako 3.

Slovarje bomo pogosto uporabljali za predstavitev podatkovnih struktur na tak način:

tweet = {  
    "user" : "joelgrus",  
    "text" : "Data Science is Awesome",  
    "retweet_count" : 100,  
    "hashtags" : ["#data", "#science", "#datascience", "#awesome", "#yolo"]  
}

Poleg iskanja določenih ključev lahko z vsemi ključi operiramo na naslednji način:

tweet_keys = tweet.keys()             # Dobimo seznam ključev.  
tweet_values = tweet.values()         # Dobimo seznam vrednosti.  
tweet_items = tweet.items()           # Dobimo terke (ključ, vrednost).  
"user" in tweet_keys                  # Vrne True, uporablja manj učinkovito iskanje 'in' v seznamu.  
"user" in tweet                       # Bolj 'Python-ski' način, uporablja učinkovito iskanje 'in' v slovarju.  
"joelgrus" in tweet_values            # True.

Ključi v slovarjih so edinstveni, seznami pa se ne morejo uporabljati kot ključi slovarja. Če potrebujete večdelni ključ, lahko uporabite terko ali pa ključ na nek način pretvorite v niz.

Privzeti slovarji (defaultdict)

Če poskušate prešteti pogostost vsake besede v dokumentu, je očitna metoda ustvariti slovar, kjer so besede ključi in njihove pogostosti vrednosti. Nato prečkate dokument; ko naletite na besedo, ki je že v slovarju, povečate njeno vrednost za 1; ko pa naletite na novo besedo, dodate nov par ključ-vrednost v slovar:

word_counts = {}  
for word in document:  
    if word in word_counts:  
        word_counts[word] += 1  
    else:  
        word_counts[word] = 1

Seveda lahko manjkajoče ključe obravnavate tudi proaktivno z metodo "poskus-in-ujemi" (try-except), kot sledi:

word_counts = {}  
for word in document:  
    try:  
        word_counts[word] += 1  
    except KeyError:  
        word_counts[word] = 1

Tretja metoda je uporaba get, ki odlično obravnava manjkajoče ključe:

word_counts = {}  
for word in document:  
    previous_count = word_counts.get(word, 0)  
    word_counts[word] = previous_count + 1

Privzeti slovarji (defaultdict) so kot običajni slovarji, z edino razliko, da ko poskušate dostopati do ključa, ki ne obstaja, privzeti slovar samodejno ustvari par ključ-vrednost z uporabo podane privzete vrednosti. Za uporabo privzetih slovarjev morate uvoziti knjižnico collections:

from collections import defaultdict  
word_counts = defaultdict(int)        # int() ustvari 0.  
for word in document:  
    word_counts[word] += 1

Privzeti slovarji so uporabni tudi s seznami, običajnimi slovarji in celo s funkcijami po meri:

dd_list = defaultdict(list)           # list() ustvari prazen seznam.  
dd_list[2].append(1)                  # Trenutni dd_list je {2: [1]}.  
dd_dict = defaultdict(dict)           # dict() ustvari prazen slovar.  
dd_dict["Joel"]["City"] = "Seattle"   # Trenutna vsebina dd_dict je { "Joel" : { "City" : "Seattle"}}.  
dd_pair = defaultdict(lambda: [0, 0]) # Ustvari slovar, kjer so vrednosti seznami.  
dd_pair[2][1] = 1                     # Trenutna vsebina dd_pair je {2: [0,1]}.

Ta metoda je zelo uporabna, saj nam v prihodnosti, ko bomo želeli pridobiti določene vrednosti iz slovarja, ne bo več treba preverjati, ali ključ obstaja.

Števci (Counter)

Števci lahko skupino vrednosti neposredno pretvorijo v objekt, podoben slovarju, kjer je ključ posamezen element iz skupine, vrednost pa je število pojavitev tega elementa. To se pogosto uporablja pri ustvarjanju histogramov:

from collections import Counter  
c = Counter([0, 1, 2, 0]) # c je (približno) { 0 : 2, 1 : 1, 2 : 1 }.

Tako imamo na voljo zelo priročen način za štetje pogostosti besed:

word_counts = Counter(document)

Števci imajo tudi zelo uporabno metodo most_common, ki neposredno vrne nekaj najpogostejših besed in njihove pogostosti:

# Izpiše 10 najpogostejših besed in njihovo število.  
for word, count in word_counts.most_common(10):  
    print word, count

Množice

Druga podatkovna struktura v Pythonu so množice, ki so zbirka edinstvenih elementov.
Množico lahko ustvarite in vanjo dodate elemente na naslednji način:

s = set()  
s.add(1)          # s je { 1 }.  
s.add(2)          # s je { 1, 2 }.  
s.add(2)          # s je { 1, 2 }.  
x = len(s)        # Enako 2.  
y = 2 in s        # Enako True.  
z = 3 in s        # Enako False.

Dva glavna razloga za uporabo množic:

Prvič, operacija in v množicah je zelo učinkovita. Ko je število elementov v zbirki podatkov zelo veliko, je iskanje elementov v množici očitno bolj primerno kot v seznamu:

stopwords_list = ["a","an","at"] + hundreds_of_other_words + ["yet", "you"]  
"zip" in stopwords_list               # Neuspešno, treba je preveriti vsak element.  
stopwords_set = set(stopwords_list)  
"zip" in stopwords_set                # Iskanje uspešno in zelo hitro.

Drugič, z množicami je zelo priročno pridobiti edinstvene elemente iz nabora podatkov:

item_list = [1, 2, 3, 1, 2, 3]  
num_items = len(item_list)            # 6.  
item_set = set(item_list)             # {1, 2, 3}.  
num_distinct_items = len(item_set)    # 3.  
distinct_item_list = list(item_set)   # [1, 2, 3].

Vendar pa se v praksi množice še vedno ne uporabljajo tako pogosto kot slovarji in seznami.

Pogojni stavki

V večini programskih jezikov lahko uporabite if za pogojne veje, kot sledi:

if 1 > 2:  
    message = "Ko bi bil le 1 večji od 2..."  
elif 1 > 3:  
    message = "elif pomeni 'else if' (sicer če)."  
else:  
    message = "Ko vse drugo odpove, uporabite else (če želite)."

Pogojni stavek lahko napišete tudi v eni vrstici, kot sledi, vendar se to redko uporablja:

parity = "even" if x % 2 == 0 else "odd"

Zanke

Zanka `while`

Zanka while v Pythonu:

x = 0  
while x < 10:  
    print x, "je manj kot 10."  
    x += 1

Zanka `for`

Pogosteje se uporablja zanka for-in:

for x in range(10):  
    print x, "je manj kot 10."

Za kompleksnejše logične izraze lahko uporabite stavke continue in break:

for x in range(10):  
    if x == 3:  
        continue          # Nadaljuje z naslednjo iteracijo zanke.  
    if x == 5:  
        break             # Popolnoma prekine zanko.  
    print x

Rezultat bo izpis 0, 1, 2 in 4.

Resničnost (Truthiness)

Uporaba Boolovih spremenljivk v Pythonu je podobna kot v drugih jezikih, z edino razliko, da se prva črka vedno piše z veliko začetnico:

one_is_less_than_two = 1 < 2      # Je True.  
true_equals_false = True == False # Je False.

Python uporablja None za označevanje neobstoječe vrednosti, podobno kot null v drugih jezikih:

x = None  
print x == None        # Izpiše True, ni elegantno.  
print x is None        # Izpiše True, bolj elegantno.

Python omogoča uporabo drugih vrednosti namesto Boolovih, in naslednje so enakovredne False:

False
None
[] (prazen seznam)
{} (prazen slovar)
“” (prazen niz)
set() (prazna množica)
0
0.0

Podobno obstaja tudi veliko vrednosti, enakovrednih True. To omogoča zelo priročno preverjanje praznih seznamov, praznih nizov in praznih slovarjev itd.

Seveda, če ne morete predvideti rezultata, lahko med uporabo pride do napak:

s = some_function_that_returns_a_string()  
if s:  
    first_char = s[0]  
else:  
    first_char = ""

Enostavnejši pristop, ki ima enak učinek kot zgornji primer:

first_char = s and s[0]

Če je prva vrednost resnična, se vrne druga vrednost; v nasprotnem primeru se vrne prva vrednost.

Podobno, če je x lahko število ali None, lahko na ta način zagotovite, da bo x vedno število:

safe_x = x or 0

V Pythonu obstaja tudi funkcija all, ki vrne True, če so vsi elementi resnični (True). Funkcija any pa vrne True, če je vsaj en element resničen (True). Na primer, za seznam, kjer je vsak element 'resničen', bo funkcija all vrnila True, sicer pa False:

all([True, 1, { 3 }])       # True.  
all([True, 1, {}])          # False, {} je enakovredno 'False'.  
any([True, 1, {}])          # True.  
all([])                     # True, ker ni elementa, enakovrednega 'False'.  
any([])                     # False, ker ni elementa, enakovrednega 'True'.

Nadaljnje branje:
Pogosta sintaksa Pythona v podatkovni znanosti (napredno)

Neverjetno, zamudil sem uradno prijavo za podiplomski študij!

Mon, 05 Nov 2018 20:53:13 GMT

Predstavljal sem si že marsikakšen način, kako bi mi lahko spodletelo, a nikoli si nisem mislil, da se bom spotaknil ravno tukaj.

A še bolj me je presenetilo, da sploh nisem bil žalosten; pravzaprav sem bil celo malo vesel.

To je okus resnične svobode, ko sem pobegnil iz kletke, imenovane univerza.

Prvi poskus na računalništvu Univerze Zhejiang

Lani ob tem času sem ravno zaključil dvomesečni program dolgega teka, med katerim sem v povprečju pretekel 5 km na dan. To je bil poskus, da bi preizkusil svoje meje.

Pred tem in še kakšnih štirinajst dni po tem sem vsak dan sproščeno študiral 6-7 ur, nato tekel ali pa se preprosto sprostil. V tem obdobju sem imel celo dovolj energije, da sem razmišljal o kreativnih oblikah za odštevanje sto dni do sprejemnih izpitov za podiplomski študij, jih dnevno posodabljal in risal na tablo v sobi.

Ko je ostalo še nekaj več kot 40 dni, sem začel čutiti, da mi zmanjkuje časa. Strokovne predmete sem predelal le enkrat, nekaterih poglavij sploh nisem prebral; linearna algebra je bila na pol narejena, verjetnosti se še nisem lotil, starih izpitov pa tudi še ne. Pri politični znanosti sem rešil le tisoč vprašanj, esejev pa skoraj nisem pregledal.

Ko je ostal še en mesec, sem jaz, ki v življenju nisem nikoli paničaril pred izpiti, končno začel. Vedel sem, da mi pod nobenim pogojem ne bo uspelo predelati snovi še enkrat.

Tri tedne pred izpitom sem imel prazno glavo, kot da se nič od preučenega ni prijelo v spomin, in pomislil sem, da bi opustil vse skupaj.

Po premisleku sem se vseeno odločil, da se bom potrudil.

Izjemno kratek čas in slaba pripravljenost sta sprožila nekakšen preboj, kot bi se prebila skozi zid in vstopila v stanje "zooma". Kot oseba, ki si je sama diagnosticirala ADD, sem prvič izkusil, kaj pomeni resnična osredotočenost.

Seveda je bil končni rezultat neizpodbiten neuspeh

Rezultati

Matematika I

Celotne knjige za Matematiko I nisem predelal niti enkrat. Na koncu je bila tisto leto Matematika I nepričakovano najtežja v zadnjih letih, jaz pa sem napisal vse, kar sem vedel. Cilj: Kakor bo, pač bo.

Rezultat: Matematika I 90 / 150 točk.

Politična znanost

Za esejska vprašanja iz politične znanosti sem porabil štiri večere in eno popoldne za učenje "Xiao Sija" (priljubljen študijski priročnik). Uporabljal sem tehniko razumevanja ali razdelitve znakov, da sem si zapomnil na stotine besed z le 40 znaki, verjetno sem si zapomnil sedem ali osem vprašanj. Med izpitom, ko so bili odgovori že v vprašanjih, sem pisal brez prestanka tri ure. Cilj: 65 Rezultat: Politična znanost 70 / 100 točk.

Angleščina I

Branje iz preteklih izpitov iz angleščine sem predelal dvakrat. Ključne besede: naučil, pozabil, spet pozabil. Skoraj sem zaspal med bralnim razumevanjem na izpitu. Naučil sem se predloge za esej, a na izpitu sem se sprostil in začel prosto improvizirati. Cilj: 70 Rezultat: Angleščina I 68 / 100 točk.

Strokovni predmet

Pri strokovnem predmetu: algoritmov in podatkovnih struktur sploh nisem ponovil, dveh velikih poglavij organizacije računalnika nisem pregledal, 'Wang Dao' (študijski priročnik) sem predelal le enkrat. Za algoritemsko vprašanje za 15 točk na izpitu sem dobil nič. Cilj: Kakor bo, pač bo. Rezultat: Strokovni predmet 408: 106 / 150 točk.

Skupni rezultat: 334 Meja za sprejemni intervju: 361 Število prijavljenih za ta študij: približno 2000

Analiza vzrokov

Seveda, na koncu je bil neizpodbiten neuspeh. Naj analiziram vzroke.

Objektivni razlogi:

Eksplozija prijav za Računalništvo na Univerzi Zhejiang.
- Pred dvema letoma se je prijavilo več kot 1200 kandidatov, meja za sprejemni intervju je bila nad 330; lani je bilo prijavljenih 2000 kandidatov, meja je bila 361, celoten izpit pa je bil težji kot prejšnje leto.
Iz ničle, sprememba smeri, univerze in regije.
- Splošno znano kot kandidat z največjo težavnostjo, saj je moral premostiti 'tri ovire'.

Subjektivni razlogi:

Slab sem.
Len sem.
Na dan sem študiral manj kot 7 ur.
Snov sem ponovil le enkrat in je nisem niti dokončal.

Podrobno opisujem lanski izpit, a poleg golega pregleda bi rad povedal še nekaj:

Podiplomski študij ni tako težak

Glede na mojo katastrofalno pripravljenost končni rezultat ni bil tako slab, kar kaže, da sprejemni izpit za podiplomski študij ni tako težak. Dokler ne menjate smeri in ne ciljate na univerze TOP2, je vpis na druge fakultete načeloma precej enostaven; poznam kar nekaj takšnih primerov.
Tisti, ki menjajo smer, pa je vpis precej enostaven, dokler se ne prijavljajo na priljubljen program z več tisoč kandidati. (Za večino programov je že več kot 500 prijavljenih veliko.)
Če pa menjate smer in je ta priljubljena, mislim, da ne bo prevelikih težav, če se boste le malo bolj potrudili kot jaz in ne boste vsak dan 'lenarili'.
Tisti, ki jim je uspelo, pa se tudi ni treba vsak dan hvaliti in razkazovati svoje superiornosti.

Odločitev za drugi poskus

Konec koncev, šlo je za spremembo smeri, učenje štirih osrednjih predmetov računalništva iz nič, in celoten študijski proces je bil preveč sproščen. Torej, z malo več časa, drugi poskus zagotovo ne bo problem, sem si rekel.

Uradno sem se spet začel učiti julija. Še vedno je bilo sproščeno učenje, a tokrat bolj prizemljeno in temeljito. Tukaj je izpuščenih x besed.

Nenadoma sem izvedel, da sem zamudil uradno prijavo

Moja prva reakcija je bila presenečenje. Ne vem, zakaj letos nisem nastavil opomnika v koledarju kot lani. Kakorkoli, ko sem nekaj minut kasneje sprejel dejstvo, da je situacija nepopravljiva, sem novico sporočil prijateljem in hkrati ponovno razmislil, zakaj sem se sploh želel vpisati na podiplomski študij.

Glavna razloga sta bila dva, in zdaj ju bom enega za drugim ovrgel:

Lažja sprememba kariere Podiplomski študij bi mi omogočil hiter vstop v povsem novo področje.

Ovržba:

V računalniški in internetni industriji je sprememba kariere preveč enostavna.
- Nekateri lahko začnejo programirati po nekaj mesecih tečaja; drugi, ki so zaključili magisterij ali doktorat in želijo prestopiti v računalništvo, se nekaj mesecev samostojno učijo relevantnega znanja in programerskih veščin, nato pa se zaposlijo pri Googlu.
- Če je namen zgolj sprememba kariere, ni potrebe po treh letih podiplomskega študija.

Višja izobrazba Magisterij z univerze "985" je vedno dobrodošel in dokazuje sposobnost.

Ovržba:

Nimam močne navezanosti na prestižne univerze.
- Ne častim avtoritete. V kitajskem sistemu izobraževanja, usmerjenem v izpite, imajo mnogi naravno naklonjenost do odličnih študentov in jih spoštujejo. Vendar menim, da je to 'volčje mleko', ki ga je treba izpljuniti; odkrito povedano, gre še vedno za podzavestno čaščenje avtoritete.
- Zakaj torej ravno Univerza Zhejiang? Ker je računalništvo na tej univerzi v samem vrhu na Kitajskem, njihov postopek za sprejemni intervju je slovesno pošten in transparenten, poleg tega pa je akademsko okolje svobodno in odprto.
- Za druge mi je vseeno; predvsem želim dokazati staršem svojo vrednost, jim povedati, da nisem nič slabši od drugih. Toda dokazovanje sposobnosti ni omejeno le na ta način.
Morda mi ni nujno všeč raziskovanje na področju računalništva.
- Raziskave na področju računalništva so v bistvu branje najnovejših člankov, relevantnih knjig, poslušanje predavanj, izvajanje eksperimentov (na računalniku) in pisanje člankov.
- Vendar mi je pri računalnikih všeč to, da so vsestransko orodje, orodje, ki ga lahko upravljaš. Z njim lahko dejansko nekaj narediš, pa čeprav gre le za majhen del, a to lahko spremeni tvoje ali življenje drugih.
Tudi če bi bil sprejet, si ne bi mogel prosto izbrati smeri raziskovanja.
- Smer raziskovanja je določena šele po razgovoru v laboratoriju. Priljubljeni laboratoriji in mentorji so vedno zelo iskani, zato je zelo verjetno, da končni laboratorij ne bi bil na področju, ki me zanima.
Tudi če nisi podiplomski študent, ti nihče ne brani, da slediš najnovejšim trendom v industriji.
- Računalništvo, za razliko od drugih disciplin, ne zahteva nakupa številne obsežne in specializirane laboratorijske opreme, niti nima strogih eksperimentalnih pogojev. Dokler imaš računalnik z dostopom do interneta, lahko storiš veliko.
- Na spletu ni industrije, ki bi presegala računalništvo po dostopnosti virov: ogromno učnega gradiva, odprti, odlično izdelani spletni tečaji, nešteto izvornih kod izjemnih odprtokodnih projektov. Najnovejše raziskovalne članke lahko prosto bereš in ideje iz njih celo ponovno implementiraš na svojem računalniku ter jih uporabiš pri svojem delu.
Kaj je pomembnejše: magisterij ali tri leta delovnih izkušenj?
- Znanje in tehnologija v računalniški industriji se spreminjata iz dneva v dan. Tisto, kar se naučiš na podiplomskem študiju, se na delovnem mestu v bistvu ne uporablja; vse se začne znova.
- Magisterij + brez delovnih izkušenj proti dodiplomski diplomi + tri leta delovnih izkušenj – v resnici je slednje bolj konkurenčno glede plače.
Podiplomski študij je nova kletka.
- Podiplomski študenti imajo pritisk zaradi diplomskih nalog, prav tako roke, in jih enako potiskajo naprej.
- Mentorje na podiplomskem študiju običajno imenujejo 'šefi', in tako kot pri službi, v resnici delaš za svojega 'šefa'.
- Ravno sem pobegnil iz kletke, imenovane univerza, zakaj bi se tako hitro zaprl v novo?
- Nikoli ni prepozno za podiplomski študij.

Ko sem dojel, me je preplavil val olajšanja.

Tisto noč nisem zatisnil očesa. Misel, da lahko končno nadaljujem z branjem knjig, ki so se mesece nabirale na mojem Kindleju, da lahko temeljito preuredim svoj blog, se posvetim fotografiji, uresničim nedavne projektne ideje in se končno poglobim v tiste dolgo shranjene blog objave o računalništvu – vse te misli so povzročile, da se je v meni postopoma razcvetelo veselje.

Ja, to je okus svobode, resnične svobode.

Svoboda in sreča

Tisto, kar si prizadevam doseči, lahko povzamem v dveh točkah: 1. svoboda, 2. sreča. Ti dve točki uporabljam kot merilo za odločanje, ali bom nekaj storil ali ne.

Ko sem se sprva učil fizike, je bilo to zato, ker sem menil, da mi lahko pomaga bolje razumeti svet, v katerem živim, in zakaj vse deluje tako, kot deluje. Fizika je torej 'logika vseh stvari'. To je svoboda misli.

Zdaj študiram računalništvo, ker menim, da so računalniki vsestransko orodje, ki ga je mogoče kombinirati s katerim koli področjem in uporabiti za ustvarjanje resničnih, uporabnih 'stvari' – orodij, ki lahko olajšajo življenje meni in drugim ter resnično izboljšajo kakovost življenja. Internet je okno v svet, ki omogoča pogled na večji svet. To je svoboda 'delovanja'.

Svoboda in sreča sta medsebojno povezani, sobivata in izginjata skupaj. Zame sreča brez svobode ni sreča, svoboda brez sreče pa preprosto ne obstaja.

Čudno, a že večkrat se je zgodilo: čeprav se v vsakdanjem življenju pogosto družim s turobnostjo in temo, je pri ključnih življenjskih prelomnicah prihodnost, ki si jo slikam v mislih, vedno svetla in bleščeča. Morda res nosim 'optimistični gen'.

Ali obžalujem? Malo, morda. Konec koncev, prvi krog splošnega ponavljanja je skoraj končan, matematika je predelana eno in polkrat, in pri reševanju starih izpitov sem stabilno nad 130 točkami; politike se nisem dotaknil eno leto, šele sem začel reševati 1000 vprašanj, pri povprečno 100 vprašanjih sem zgrešil 30, predvsem pri delih, ki zahtevajo zgolj učenje na pamet brez logike; avgusta sem zaključil z reševanjem zbirke algoritmskih nalog PAT; in do izpita je še 50 dni.

Ali je bil ves ta čas zapravljen? Ne, ker se mi upira porabljati čas za učenje stvari, ki so po mojem mnenju neuporabne. Deli, ki sem jih dejansko preučil in ponovil, bodo bolj ali manj uporabni v mojem prihodnjem študiju in delu: napredna matematika, linearna algebra in verjetnost so teoretične osnove za podatkovno znanost in strojno učenje; naloge z algoritmi, ki sem jih vadil, so za vsakodnevno delo; ko sem dokončal štiri osrednje strokovne predmete, je moje osnovno znanje doseglo raven dodiplomskega študenta računalništva; drugih resnično neuporabnih stvari, kot je politika, se sploh nisem lotil. Poleg tega sem v tem času honorarno delal in zaslužil devet tisoč za nakup fotoaparata. Nikakor ni bila izguba.

Seveda, morda menite, da je vse zgoraj napisano le moje samopomilovanje po neuspehu. A kaj potem? Kaj mislite, nima nobene zveze z mano; še vedno mi gre odlično.

Ravno sem prebral članek, in stavek na koncu se mi je zdel zelo primeren:

{% centerquote %} Bodite prijazni do sebe. Ne boste umrli, če ne diplomirate pri 18, kaj pa če ne doktorirate v dvajsetih, in kaj, če do določene starosti ne postanete milijonar? Odkrivajte svet, spoznajte sebe in uživajte v življenjskem procesu. {% endcenterquote %}

Sploh ne veš, kaj se bo zgodilo jutri, in tudi jaz si nisem predstavljal, da bom nekega dne zamudil pomemben izpit.

Tistega dne sem prebral pregled o obdelavi naravnega jezika, se po vadnici naučil spletnega strganja za pridobivanje enciklopedičnih gesel, odprl svoj blog in začel pisati nove objave – skratka, ko sem odprl računalnik, nisem več želel uporabljati telefona.

Prej sem vedno mislil, da je življenje kratko, a v tem trenutku sem prvič začutil, da je življenje dolgo. Stari sem komaj 22 let in še vedno imam pred seboj veliko časa.

{% centerquote %} Sreča v nesreči. {% endcenterquote %}